Matematika: Razlika med redakcijama
m Bot: Migracija 193 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q395 |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
[[Slika:Mathematics concept collage.jpg|thumb|right|200px|[[Kolaž]] matematičnih pojmov in predstav]] |
[[Slika:Mathematics concept collage.jpg|thumb|right|200px|[[Kolaž]] matematičnih pojmov in predstav]] |
||
'''Matemátika''' ({{jezik-grc|μαθηματικά}}: mathēmatiká, {{jezik-el2|μάθημα}}: máthēma - -thematos - ''[[znanost]]'', ''[[znanje]]'', ''[[učenje]]'', ''študij''; {{jezik-el2|μαθηματικός}}: mathematikos - ''ljubezen do učenja'') je znanstvena [[veda]], ki raziskuje vzorce. Vsebuje abstraktne lastnosti množin, struktur, sprememb in [[prostor]]a. Ta stran zrcali organiziran pogled na matematiko. [[Benjamin Peirce]] je imenoval matematiko »znanost, ki podaja nujne sklepe«. Druga opredelitev smatra, da je matematika znanost o vzorcih, ki se lahko nahajajo v [[število|številih]], prostoru, znanosti, [[računalnik]]ih, navideznih ali stvarnih abstrakcijah, oziroma kjerkoli. [[Matematik]]i te vzorce raziskujejo in poskušajo formulirati nove [[domneva|domneve]] in ugotoviti njihovo resničnost s [[matematična strogost|strogo]] [[dedukcija|deduktivno izpeljavo]] iz ustrezno izbranih [[aksiom]]ov in [[definicija|definicij]]. |
'''Matemátika''' ({{jezik-grc|μαθηματικά}}: mathēmatiká, {{jezik-el2|μάθημα}}: máthēma - -thematos - ''[[znanost]]'', ''[[znanje]]'', ''[[učenje]]'', ''študij''; {{jezik-el2|μαθηματικός}}: mathematikos - ''ljubezen do učenja'') je znanstvena [[veda]], ki raziskuje vzorce. Vsebuje abstraktne lastnosti množin, struktur, sprememb in [[prostor]]a. Ta stran zrcali organiziran pogled na matematiko. [[Benjamin Peirce]] je imenoval matematiko »znanost, ki podaja nujne sklepe«. Druga opredelitev smatra, da je matematika znanost o vzorcih, ki se lahko nahajajo v [[število|številih]], prostoru, znanosti, [[računalnik]]ih, navideznih ali stvarnih abstrakcijah, oziroma kjerkoli. [[Matematik]]i te vzorce raziskujejo in poskušajo formulirati nove [[domneva|domneve]] in ugotoviti njihovo resničnost s [[matematična strogost|strogo]] [[dedukcija|deduktivno izpeljavo]] iz ustrezno izbranih [[aksiom]]ov in [[definicija|definicij]]. BENJAMIN AGIĆ,LJUBIM TE!!!!!!!! <3 |
||
{{slog|razlog=spremeniti iz seznama v članek}} |
{{slog|razlog=spremeniti iz seznama v članek}} |
Redakcija: 20:04, 29. marec 2013
Matemátika (starogrško μαθηματικά: mathēmatiká, starogrško μάθημα: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij; starogrško μαθηματικός: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce. Vsebuje abstraktne lastnosti množin, struktur, sprememb in prostora. Ta stran zrcali organiziran pogled na matematiko. Benjamin Peirce je imenoval matematiko »znanost, ki podaja nujne sklepe«. Druga opredelitev smatra, da je matematika znanost o vzorcih, ki se lahko nahajajo v številih, prostoru, znanosti, računalnikih, navideznih ali stvarnih abstrakcijah, oziroma kjerkoli. Matematiki te vzorce raziskujejo in poskušajo formulirati nove domneve in ugotoviti njihovo resničnost s strogo deduktivno izpeljavo iz ustrezno izbranih aksiomov in definicij. BENJAMIN AGIĆ,LJUBIM TE!!!!!!!! <3
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: spremeniti iz seznama v članek. |
Kratek vsebinski pregled matematike
Množina
- Števila -- Naravna števila -- Cela števila -- Racionalna števila -- Realna števila -- Kompleksna števila -- Kvaternioni -- Oktonioni -- Sedenioni -- Hiperrealna števila -- Surrealna števila -- Ordinalna števila -- Kardinalna števila -- p-števila -- Zaporedja celih števil -- Matematične konstante -- Imena števil -- Neskončnost
Sprememba
- Aritmetika -- Vektorski račun -- Matematična analiza -- Diferencialne enačbe -- Dinamični sistemi in teorija kaosa -- Seznam matematičnih funkcij
Zgradba
- Abstraktna algebra -- Teorija števil -- Algebrska geometrija -- Teorija grup -- Monoidi -- Analiza -- Topologija -- Linearna algebra -- Teorija grafov -- --Splošna algebra -- Teorija razredov
Prostor
- Topologija -- Geometrija -- Algebrska geometrija -- Diferencialna geometrija -- Diferencialna topologija -- Algebrska topologija -- Linearna algebra
Končna matematika
- Kombinatorika -- Teorija množic -- Verjetnost in statistika -- Teorija računanja -- Diskretna matematika -- Tajnopisje -- Teorija grafov -- Teorija iger
Uporabna matematika
- Mehanika -- Numerična analiza -- Optimizacija -- Verjetnost in statistika
Slavni izreki, domneve in paradoksi
- Cantorjev diagonalni dokaz -- Domneva kontinuuma -- Domneva praštevilskih dvojčkov -- Fermatov veliki izrek -- Gödlova izreka o nepopolnosti -- Goldbachova domneva -- Izrek glavne limite -- Izrek o štirih barvah -- Kitajski izrek o ostankih -- Osnovni izrek aritmetike -- Osnovni izrek algebre -- Mannov izrek -- P=NP -- Pitagorov izrek -- Poincaréjeva domneva -- Praštevilski izrek -- Riemannova domneva -- Schanuelova domneva -- Sinusni izrek -- Smaleov paradoks -- Talesov izrek -- Zornova lema -- »Najpomembnejša enačba na svetu«
Osnove in postopki
- Filozofija in matematika -- Matematični intuicionizem -- Matematični konstruktivizem -- Temelji matematike -- Teorija množic -- Simbolna logika -- Teorija kalupov -- Teorija razredov -- Dokazovanje izrekov
Zgodovina in svet matematikov
- Zgodovina matematike -- Matematiki -- Fieldsova medalja -- Nagrada stoletnih problemov -- Mednarodna matematična zveza -- Matematična tekmovanja
Slovenska matematika
Slovenski matematiki - Matematika na Slovenskem - Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) -- IMFM -- Presek -- Obzornik za matematiko in fiziko (OMF)
- Matematika je kot rože - če jih preveč zalivaš, ovenejo.
- — Neimenovana profesorica matematike
Glej tudi
Zunanje povezave
Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA