Ljubenske potice: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
pop. |
||
Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
== Opis == |
== Opis == |
||
Ljubenčani izdelujejo potice po najrazličnejših motivih, kot so kmečko orodje, naprave in predmete ( sekire, žage, plug, grablje, itd.), ter predmete povezane z notranjo opremo hiš, ter predmete duhovne ustvarjalnosti, kot so harmonika , kitara, trobenta, knjiga, itd. Potica mora vsebovati mora sedem vrst lesa; [[iva|ivo]], [[meka|meko]], [[božji les]], [[tisa|tiso]], [[bršljan]], [[čremza]] in [[dren]]. |
Ljubenčani izdelujejo potice po najrazličnejših motivih, kot so kmečko orodje, naprave in predmete ( sekire, žage, plug, grablje, itd.), ter predmete povezane z notranjo opremo hiš, ter predmete duhovne ustvarjalnosti, kot so harmonika , kitara, trobenta, knjiga, itd. Potica mora vsebovati mora sedem vrst lesa; [[iva|ivo]], [[meka|meko]], [[božji les]], [[tisa|tiso]], [[Navadni bršljan|bršljan]], [[čremza]] in [[dren]]. |
||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
Redakcija: 19:48, 28. marec 2013
Ljubenske potice so butare z Ljubnega ob Savinji, katere domačini nosijo k blagoslovu na cvetno nedeljo.
Opis
Ljubenčani izdelujejo potice po najrazličnejših motivih, kot so kmečko orodje, naprave in predmete ( sekire, žage, plug, grablje, itd.), ter predmete povezane z notranjo opremo hiš, ter predmete duhovne ustvarjalnosti, kot so harmonika , kitara, trobenta, knjiga, itd. Potica mora vsebovati mora sedem vrst lesa; ivo, meko, božji les, tiso, bršljan, čremza in dren.
Zgodovina
Ime je nastalo po butarah, katere so v preteklosi bile izdelane iz boljšega kruha ali peciva in zelenja. Proti koncu 19. stol. je bila navada v Ljubnem da so fanje med seboj tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k posvetitvi prinesel največjo in najtežjo potico. Ker je bil Jože Poličnik šibke postave se ni mogel kosati z močnimi vrstniki, zato se je odločil, da bo, če ne more narediti največje in najtežje, naredil najlepšo potico. Tako je leta 1887 k posvetitvi na cvetno nedeljo namesto nobičajnega snopa prinesel potico v obliki tesarske krošnje, to je nahrbtni zaboj za prenašanje orodja. Od takrat naprej je zamisel ostala samo motivi se spreminjajo iz leta v leto.
Certifikati
21. februarja 2013 je bil sprejet odlok o razglasitvi izdelovanja ljubenskih potic za živo mojstrovino državnega pomena.[1] [2]
Viri in opombe
- ↑ »Ljubenske potice so butarice za cvetnico«. Slovenske novice. 25.03.2013.
{{navedi novice}}
: Preveri datumske vrednosti v:|date=
(pomoč); Sklic ima neznan prazen parameter:|coauthors=
(pomoč) - ↑ »Ljubenska-potica-in-kranjska-klobasa-ponos-slovenije-in-zivi-mojstrovini«. Pridobljeno 23. marca 2013.