Kolpa: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 2 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q211046
Gotnar (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 42: Vrstica 42:
Slika:Kolpa12.JPG|Cesta v soteski ob Kolpi
Slika:Kolpa12.JPG|Cesta v soteski ob Kolpi
Slika:Kolpa11.JPG|Čreda pri vasi [[Kot ob Kolpi]]
Slika:Kolpa11.JPG|Čreda pri vasi [[Kot ob Kolpi]]
Slika:Reka Kolpa 1, Osilnica, 21.07.2012 .jpg| Reka Kolpa
</gallery>
</gallery>



Redakcija: 11:01, 19. marec 2013

Kolpa
Lokacija
DržaveHrvaška, Slovenija
Fizične lastnosti
IzlivSava, Sisek, Hrvaška
Dolžina296 km
Pretok283 m³/s
Kolpa v Beli krajini, v ozadju Gorjanci

Kolpa (hrvaško Kupa) je mejna reka med Slovenijo in Republiko Hrvaško, dolga je 292 km. Izvira na hrvaški strani v Gorskem Kotarju blizu Osilnice, kjer se vanjo z leve zlije (tudi mejna) reka Čabranka. Od tam dalje pa kar 117,4 km ustvarja naravno mejo med Slovenijo in Hrvaško.

V začetku ozka soteska se postopoma širi in šele precej kasneje (pri kraju Griblje) razširi v ravnino. Na slovenski strani je njen največji pritok Lahinja, ki se z leve zlije pri Primostku. Kmalu za Metliko zapusti mejo in teče po hrvaškem ozemlju skozi Karlovec in se pri Sisku z desne zlije v Savo. V Karlovcu se v Kolpo z desne zlije Korana, malo kasneje pa še levi pritok Kupčina. Tik za mejo je v kraju Ozalj na Kolpi hidroelektrarna.

Glavni pritoki Kolpe so: Čabranka, Kupica, Lahinja, Dobra, Korana, Utinja, Kupčina, Trepča, Glina, Odra.

V vsej dolžini reke so bogate možnosti rekreacije: kopanje, čolnarjenje in ribolov. Reko pregrajuje več kot 50 jezov, ob njih so bili mlini, žage in kovačije, danes je velika večina žal propadla. V Beli krajini je del ozemlja ob Kolpi od Starega trga do Fučkovcev razglašen za Krajinski park Kolpa.

V Kolpi živi 39 avtohtonih vrst rib in je značilna zaradi izjemne biotske pestrosti. Številni bruhalniki prihajajo na dan ki so navezani s podzemnimi kraškimi jamami. Več kot 60 jezov je včasih omogočalo delovanje žag in mlinov. V Beli krajini jih je bilo od tega 47. [1]

Temperatura Kolpe

Temperatura Kolpe naraste v poletnih mesecih in včasih, vendar redko (le na vsake nekaj let) tudi septembra tja do 28 °C v spodnjem toku (Podzemelj, Griblje, Primostek, Križevska vas) do 23, pa tudi 24 °C v zgornjem toku (Laze, Dol, Prelesje, Radenci).

Poleti lahko preko dneva temperatura naraste tudi za 4 °C, se ponoči spet spusti za približno toliko in naslednji dan spet naraste.

Okoljevarstveni projekti

Evropska Unija sofinancira dva okoljevarstvena projekta in s temu pospešuje tudi čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško. Vse tri belokranjske občine sodelujejo v programu Curs Colapis s Krajinskim parkom, s turističnem društvo Damelj in s hrvaškimi občinami Žakanje, Kamanje in Netretič. Projekt naj bi uredil plovnega režima na reki Kolpi.[2]

Galerija

Zunanje povezave

Viri

References

  1. Naša naravna dediščina, Reka Kolpa, Mira Ivanovič, ZRSVN, OE Novo mesto v Dolenjskem listu, 10.9.2009
  2. Ob Kolpi z roko v roki, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8