Louis-Jean-Marie Daubenton: Razlika med redakcijama
m r2.7.3) (Robot: Spreminjanje ja:ルイ・ドーバントン v ja:ルイ・ドバントン |
denanoškrbinizacija(TM) |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Infopolje Znanstvenik |
|||
{{bioslika|islike=Louis-Jean-Marie Daubenton.jpg|napis=Louis-Jean-Marie Daubenton}} |
|||
| ⚫ | |||
| ⚫ | |||
|image =Louis Jean-Marie Daubenton - Alexander Roslin.jpg |
|||
|image_size = 230px |
|||
|caption = Daubenton na portretu avtorja [[Alexander Roslin|Alexandra Roslina]] |
|||
|birth_date = {{datum rojstva|1716|5|29}} |
|||
|birth_place = [[Montbard]], [[Côte-d'Or]], [[Francija]] |
|||
|death_date = {{death date and age|1799|12|31|1716|5|29|df=y}} |
|||
|death_place = [[Pariz]], Francija |
|||
|residence = |
|||
|nationality = [[Francozi|Francoz]] |
|||
|field = [[prirodopis]] |
|||
|work_institutions = |
|||
|alma_mater = [[Univerza v Reimsu]] |
|||
}} |
|||
| ⚫ | |||
Daubenton se je proslavil z izjemno natančnimi [[anatomija|anatomskimi]] študijami, ki so bile vključene v znamenito [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Buffonovo]] delo ''[[Histoire naturelle]]''. |
|||
== Življenje in delo == |
|||
Oče, [[notar]], si je zanj zamislil duhovniški poklic in ga poslal študirat [[teologija|teologijo]] v Pariz, a je Daubentona bolj zanimala [[medicina]]. Šele po očetovi smrti leta 1736 si je lahko svobodno izbral življenjsko pot in je v skladu s svojim zanimanjem leta 1741 diplomiral iz medicine na [[Univerza v Reimsu|Univerzi v Reimsu]]. Nameraval je odpreti zdravniško prakso v domačem kraju, takrat pa ga je sokrajan [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon]] povabil h soustvarjanju svoje monumentalne prirodoslovne razprave.<ref name="Britannica">{{navedi enciklopedijo| editor=Chisholm, Hugh |year=1911 |title=Louis-Jean-Marie Daubenton |encyclopedia=[[Encyclopadia Britannica]] |edition=11. |publisher=Cambridge University Press}}</ref> Leta 1742 se mu je pridružil kot sodelavec kraljevega botaničnega vrta Jardin du Roi (danes [[Jardin des Plantes]], del francoskega prirodoslovnega muzeja v Parizu) in leta 1745 postal ''Garde et Démonstrateur'' v kraljevem prirodoslovnem kabinetu. Buffon je želel svoje razprave dopolniti z natančnimi anatomskimi opisi, za kar ni imel dovolj znanja, na njegovo srečo pa se je Daubenton v tej vlogi izkazal kot eden velikih anatomov druge polovice 18. stoletja.<ref name="Farber1975">{{navedi revijo |author=Farber, Paul Lawrence |year=1975 |title=Buffon and Daubenton: divergent traditions within the Histoire naturelle |journal=Isis; an international review devoted to the history of science and its cultural influences |volume=66 |issue=231 |pages=63–74 |pmid=1100562}}</ref> Vplivni Buffon, s katerim sta bila prijatelja že od otroštva, mu je priskrbel veliko sredstev za odkupovanje in zbiranje primerkov živali, pa tudi druge državne ugodnosti, na primer udobno stanovanje v Parizu.<ref name="Cuvier">{{navedi revijo |author=Cuvier, Georges |date=april-september 1828 |title=Biographical Memoir of M. Daubenton |journal=The Edinburgh New Philosophical Journal |volume=5 |pages=1–22}}</ref> |
|||
Njegovi pedantni opisi so bili vključeni kot »priloge« člankov v prvih petnajstih zvezkih ''Histoire naturelle'', ki opisujejo »štirinožne [[živali]]« ([[sesalci|sesalce]]), nadaljnji zvezki pa so bili brez Daubentonovih prispevkov. Natančen razlog za konec sodelovanja ni znan, temelji pa na bistvenih razhajanjih med Buffonom in Daubentonom. Zelo sta se razlikovala že značajsko, saj je bil umirjeni in pedantni Daubenton pravo nasprotje nepotrpežljivega in zaletavega Buffona, a sta se v tem pogledu sprva dobro dopolnjevala. Po eni od razlag so Buffona, ki je bil mojster sloga, drugi kolegi prepričali, da so Daubentonovi opisi preveč suhoparni in se je zato odločil nadaljevati delo brez anatomskih razprav. Po drugi je Daubenton sam užaljeno prekinil sodelovanje, ko je dal Buffon na lastno pest izdelati novo izdajo prvih petnajstih zvezkov brez prilog.<ref name="Farber1975"/> Bolj kritična pa je bila verjetno razlika v njunem filozofskem pristopu do prirodopisa: za Daubentona je bila anatomija mati vseh ved o živem in je verjel, da je možno iz natančnih opisov notranje in zunanje telesne zgradbe organizmov, ki so brezčasne, izpeljati vse druge lastnosti. Buffon se je po drugi strani osredotočal na zgodovinske in geografske komponente razvoja živih bitij, iz katerih je izpeljal svojo teorijo o »notranjih silah« višjih živalskih skupin, ki se različno izražajo pri [[vrsta (biologija)|vrstah]], ki so poselile različna okolja. Posledično se je v naslednjem delu serije o [[ptiči]]h izognil natančnim anatomskim opisom posameznih vrst in podajal le osnovne značilnosti, skupne višjim taksonomskim skupinam, zato Daubentonovega prispevka niti ni več potreboval. Ironično so ravno Daubentonovi natančni opisi prispevali velik del h prepoznavnosti Buffonovega dela, hkrati pa je Buffonov mojstrski slog zasenčil Daubentonovo avtorstvo.<ref name="Farber1975"/> |
|||
[[slika:Daubenton.JPG|thumb|Daubentonov nagrobnik v parku pariškega prirodoslovnega muzeja]] |
|||
Daubenton je po tistem objavil veliko število razprav v memoarjih [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] in reviji ''[[Journal des sçavans]]'' ter sodeloval pri znameniti ''[[L'Encyclopédie]]''. Poleg anatomije se ukvarjal še z [[mineralogija|mineralogijo]], [[rastlinska fiziologija|rastlinsko fiziologijo]] in [[živinoreja|živinorejo]] (sodeloval je pri naselitvi ovac pasme [[Merino]] v Francijo).<ref name="Britannica"/><ref name="Cuvier"/> S svojimi zbirkami je močno obogatil prirodoslovni kabinet botaničnega vrta, ki je bil pred tem zanemarjen.<ref name="Cuvier"/> Predaval je prirodopis na medicinski fakulteti in kmetijsko ekonomijo na [[Maisons-Alfort|alfortski]] veterinarski šoli ter bil profesor mineralogije v Jardin du Roi. Tik pred koncem življenja je bil imenovan za francoskega senatorja, a ga je ravno na prvi seji onesposobila notranja krvavitev. Umrl je v Parizu kmalu po tistem.<ref name="Britannica"/> |
|||
Daubentonovo delo je v 19. stoletju nadaljeval [[Georges Cuvier]] in ga nadgradil s študijo [[fosil]]ov ter funkcionalno anatomijo.<ref>{{navedi enciklopedijo |author=Guerrini, Anita |editor=Heilbron, John L. |year=2003 |title=Anatomy |encyclopedia=The Oxford Companion to the History of Modern Science |publisher=Oxford University Press |isbn=0199743762 |pages=25–27}}</ref> |
|||
== Sklici in opombe == |
|||
{{Opombe}} |
|||
{{scientist-stub}} |
{{scientist-stub}} |
||
{{DEFAULTSORT:Daubenton, Louis-Jean-Marie}} |
{{DEFAULTSORT:Daubenton, Louis-Jean-Marie}} |
||
[[Kategorija:Rojeni leta 1716]] |
[[Kategorija:Rojeni leta 1716]] |
||
[[Kategorija:Umrli leta |
[[Kategorija:Umrli leta 1799]] |
||
[[Kategorija:Francoski zoologi]] |
[[Kategorija:Francoski zoologi]] |
||
[[Kategorija:Francoski mineralogi]] |
[[Kategorija:Francoski mineralogi]] |
||
| Vrstica 13: | Vrstica 40: | ||
[[Kategorija:Predavatelji na Francoskem kolegiju]] |
[[Kategorija:Predavatelji na Francoskem kolegiju]] |
||
[[Kategorija:Francoski univerzitetni učitelji]] |
[[Kategorija:Francoski univerzitetni učitelji]] |
||
[[de:Louis Jean-Marie Daubenton]] |
|||
| ⚫ | |||
[[es:Louis Jean Marie Daubenton]] |
|||
[[fr:Louis Jean-Marie Daubenton]] |
|||
[[it:Louis Jean-Marie Daubenton]] |
|||
[[ja:ルイ・ドバントン]] |
|||
[[la:Ludovicus Ioannes Maria Daubenton]] |
|||
[[no:Louis-Jean-Marie Daubenton]] |
|||
[[pl:Louis Jean Daubenton]] |
|||
[[ru:Добантон, Луи Жан-Мари]] |
|||
[[sv:Louis-Jean-Marie Daubenton]] |
|||
[[uk:Луї Жан-Марі Добантон]] |
|||
Redakcija: 18:35, 18. marec 2013
| Louis-Jean-Marie Daubenton | |
|---|---|
 Daubenton na portretu avtorja Alexandra Roslina | |
| Rojstvo | 29. maj 1716 Montbard, Côte-d'Or, Francija |
| Smrt | 31. december 1799 (83 let) Pariz, Francija |
| Narodnost | Francoz |
| Področja | prirodopis |
| Alma mater | Univerza v Reimsu |
| Podpis |  |
Louis-Jean-Marie Daubenton, francoski prirodoslovec, * 29. maj 1716, Montbard, Côte-d'Or, Francija, † 1. januar 1800, Pariz.
Daubenton se je proslavil z izjemno natančnimi anatomskimi študijami, ki so bile vključene v znamenito Buffonovo delo Histoire naturelle.
Življenje in delo
Oče, notar, si je zanj zamislil duhovniški poklic in ga poslal študirat teologijo v Pariz, a je Daubentona bolj zanimala medicina. Šele po očetovi smrti leta 1736 si je lahko svobodno izbral življenjsko pot in je v skladu s svojim zanimanjem leta 1741 diplomiral iz medicine na Univerzi v Reimsu. Nameraval je odpreti zdravniško prakso v domačem kraju, takrat pa ga je sokrajan Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon povabil h soustvarjanju svoje monumentalne prirodoslovne razprave.[1] Leta 1742 se mu je pridružil kot sodelavec kraljevega botaničnega vrta Jardin du Roi (danes Jardin des Plantes, del francoskega prirodoslovnega muzeja v Parizu) in leta 1745 postal Garde et Démonstrateur v kraljevem prirodoslovnem kabinetu. Buffon je želel svoje razprave dopolniti z natančnimi anatomskimi opisi, za kar ni imel dovolj znanja, na njegovo srečo pa se je Daubenton v tej vlogi izkazal kot eden velikih anatomov druge polovice 18. stoletja.[2] Vplivni Buffon, s katerim sta bila prijatelja že od otroštva, mu je priskrbel veliko sredstev za odkupovanje in zbiranje primerkov živali, pa tudi druge državne ugodnosti, na primer udobno stanovanje v Parizu.[3]
Njegovi pedantni opisi so bili vključeni kot »priloge« člankov v prvih petnajstih zvezkih Histoire naturelle, ki opisujejo »štirinožne živali« (sesalce), nadaljnji zvezki pa so bili brez Daubentonovih prispevkov. Natančen razlog za konec sodelovanja ni znan, temelji pa na bistvenih razhajanjih med Buffonom in Daubentonom. Zelo sta se razlikovala že značajsko, saj je bil umirjeni in pedantni Daubenton pravo nasprotje nepotrpežljivega in zaletavega Buffona, a sta se v tem pogledu sprva dobro dopolnjevala. Po eni od razlag so Buffona, ki je bil mojster sloga, drugi kolegi prepričali, da so Daubentonovi opisi preveč suhoparni in se je zato odločil nadaljevati delo brez anatomskih razprav. Po drugi je Daubenton sam užaljeno prekinil sodelovanje, ko je dal Buffon na lastno pest izdelati novo izdajo prvih petnajstih zvezkov brez prilog.[2] Bolj kritična pa je bila verjetno razlika v njunem filozofskem pristopu do prirodopisa: za Daubentona je bila anatomija mati vseh ved o živem in je verjel, da je možno iz natančnih opisov notranje in zunanje telesne zgradbe organizmov, ki so brezčasne, izpeljati vse druge lastnosti. Buffon se je po drugi strani osredotočal na zgodovinske in geografske komponente razvoja živih bitij, iz katerih je izpeljal svojo teorijo o »notranjih silah« višjih živalskih skupin, ki se različno izražajo pri vrstah, ki so poselile različna okolja. Posledično se je v naslednjem delu serije o ptičih izognil natančnim anatomskim opisom posameznih vrst in podajal le osnovne značilnosti, skupne višjim taksonomskim skupinam, zato Daubentonovega prispevka niti ni več potreboval. Ironično so ravno Daubentonovi natančni opisi prispevali velik del h prepoznavnosti Buffonovega dela, hkrati pa je Buffonov mojstrski slog zasenčil Daubentonovo avtorstvo.[2]
Daubenton je po tistem objavil veliko število razprav v memoarjih Francoske akademije znanosti in reviji Journal des sçavans ter sodeloval pri znameniti L'Encyclopédie. Poleg anatomije se ukvarjal še z mineralogijo, rastlinsko fiziologijo in živinorejo (sodeloval je pri naselitvi ovac pasme Merino v Francijo).[1][3] S svojimi zbirkami je močno obogatil prirodoslovni kabinet botaničnega vrta, ki je bil pred tem zanemarjen.[3] Predaval je prirodopis na medicinski fakulteti in kmetijsko ekonomijo na alfortski veterinarski šoli ter bil profesor mineralogije v Jardin du Roi. Tik pred koncem življenja je bil imenovan za francoskega senatorja, a ga je ravno na prvi seji onesposobila notranja krvavitev. Umrl je v Parizu kmalu po tistem.[1]
Daubentonovo delo je v 19. stoletju nadaljeval Georges Cuvier in ga nadgradil s študijo fosilov ter funkcionalno anatomijo.[4]
Sklici in opombe
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Louis-Jean-Marie Daubenton«. Encyclopadia Britannica (11. izd.). Cambridge University Press.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Farber, Paul Lawrence (1975). »Buffon and Daubenton: divergent traditions within the Histoire naturelle«. Isis; an international review devoted to the history of science and its cultural influences. Zv. 66, št. 231. str. 63–74. PMID 1100562.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Cuvier, Georges (april–september 1828). »Biographical Memoir of M. Daubenton«. The Edinburgh New Philosophical Journal. Zv. 5. str. 1–22.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Guerrini, Anita (2003). »Anatomy«. V Heilbron, John L. (ur.). The Oxford Companion to the History of Modern Science. Oxford University Press. str. 25–27. ISBN 0199743762.
