Vida Juvan: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slika, zbirka, lifetime
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2: Vrstica 2:
{{slog}}
{{slog}}
{{bioslika|islike=Vida Juvan.jpg}}
{{bioslika|islike=Vida Juvan.jpg}}
'''Vida Juvan''' (Vida Jan – Juvan), [[Slovenci|slovenska]] [[gledališki|gledališka]] [[igralec (umetnik)|igralka]] in [[pedagog]]inja, * [[17. junij]] [[1904]], [[Ljubljana]], † [[4. oktober]] [[1998]], Ljubljana.
'''Vida Juvan''' (Vida Jan – Juvan), [[Slovenci|slovenska]] [[gledališki|gledališka]] [[igralec (umetnik)|igralka]] in [[pedagog]]inja, * [[17. junij]] [[1905]], [[Ljubljana]], † [[4. oktober]] [[1998]], Ljubljana.


Gledališka igralka in pedagoginja Vida Juvan je bila leta [[1922]] angažirana v [[Subotica|Subotici]], od leta [[1923]] pa vse do [[1962]] je sodelovala v ljubljanski [[Drama SNG|Drami Slovenskega narodnega gledališča]], tudi pozneje je tam in v [[Mestno gledališče Ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] še nastopala kot gostja. V obdobju [[1948]]–[[1972]] je poučevala dramsko igro na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za igralsko umetnost]] oz. [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Na gledališkem odru je odigrala več kot 200 vlog in skupaj z vlogami v igranih programih drugih medijev izoblikovala več kot 500 likov. Po številnih mladostnih vlogah krhkih dekletc in fantičev, princes, naivk in sentimentalk se je v sodelovanju z [[Marija Vera|Marijo Vero]] izoblikovala v vodilno karakterno igralko zlasti ob številnih vlogah iz [[Shakespeare|Shakespearovih]] in [[Moliere|Molièrovih]] klasičnih besedil ter ustvarila vrhunske notranje protislovne, značajsko zapletene in problematične ženske postave v vlogah Linde v [[Arthur Miller|Millerjevi]] ''Smrti trgovskega potnika'', Janet Spence v [[Aldous Huxley|Huxleyjevem]] ''Giocondinem nasmehu'', Margetičke v [[Miroslav Krleža|Krleževem]] ''Vučjaku'' in še kje.
Gledališka igralka in pedagoginja Vida Juvan je bila leta [[1922]] angažirana v [[Subotica|Subotici]], od leta [[1923]] pa vse do [[1962]] je sodelovala v ljubljanski [[Drama SNG|Drami Slovenskega narodnega gledališča]], tudi pozneje je tam in v [[Mestno gledališče Ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] še nastopala kot gostja. V obdobju [[1948]]–[[1972]] je poučevala dramsko igro na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za igralsko umetnost]] oz. [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Na gledališkem odru je odigrala več kot 200 vlog in skupaj z vlogami v igranih programih drugih medijev izoblikovala več kot 500 likov. Po številnih mladostnih vlogah krhkih dekletc in fantičev, princes, naivk in sentimentalk se je v sodelovanju z [[Marija Vera|Marijo Vero]] izoblikovala v vodilno karakterno igralko zlasti ob številnih vlogah iz [[Shakespeare|Shakespearovih]] in [[Moliere|Molièrovih]] klasičnih besedil ter ustvarila vrhunske notranje protislovne, značajsko zapletene in problematične ženske postave v vlogah Linde v [[Arthur Miller|Millerjevi]] ''Smrti trgovskega potnika'', Janet Spence v [[Aldous Huxley|Huxleyjevem]] ''Giocondinem nasmehu'', Margetičke v [[Miroslav Krleža|Krleževem]] ''Vučjaku'' in še kje.

Redakcija: 20:19, 14. marec 2013

Vida Juvan

Vida Juvan (Vida Jan – Juvan), slovenska gledališka igralka in pedagoginja, * 17. junij 1905, Ljubljana, † 4. oktober 1998, Ljubljana.

Gledališka igralka in pedagoginja Vida Juvan je bila leta 1922 angažirana v Subotici, od leta 1923 pa vse do 1962 je sodelovala v ljubljanski Drami Slovenskega narodnega gledališča, tudi pozneje je tam in v Mestnem gledališču ljubljanskem še nastopala kot gostja. V obdobju 19481972 je poučevala dramsko igro na Akademiji za igralsko umetnost oz. Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Na gledališkem odru je odigrala več kot 200 vlog in skupaj z vlogami v igranih programih drugih medijev izoblikovala več kot 500 likov. Po številnih mladostnih vlogah krhkih dekletc in fantičev, princes, naivk in sentimentalk se je v sodelovanju z Marijo Vero izoblikovala v vodilno karakterno igralko zlasti ob številnih vlogah iz Shakespearovih in Molièrovih klasičnih besedil ter ustvarila vrhunske notranje protislovne, značajsko zapletene in problematične ženske postave v vlogah Linde v Millerjevi Smrti trgovskega potnika, Janet Spence v Huxleyjevem Giocondinem nasmehu, Margetičke v Krleževem Vučjaku in še kje.

Bogato je bilo tudi njeno sodelovanje v Radiu Ljubljana, kjer je začela igrati že kmalu po njegovi ustanovitvi leta 1928 ter v tridesetih letih 20. stoletja pisala tudi prve mladinske radijske igre. Nastopila je tudi v številnih televizijskih igrah, filmih in nadaljevankah ter sodelovala pri sedmih slovenskih filmih: Svet na Kajžarju (1952), Veselica (1960), Ples v dežju (1961), Samorastniki (1963), Lucija (1965), Strah (1974) in Nobeno sonce (1984).

Izredno pomembno je njeno pedagoško delo. Vzgojila je številne nove generacije igralk in igralcev slovenskega gledališča in s tem dala svojevrsten pečat njegovemu razvoju.

Leta 1971 je dobila Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Leta 1977 je prejela Borštnikov prstan. Prejela je tudi dve Sterijini nagradi – leta 1959 in 1978. Leta 1996 jo je predsednik republike Milan Kučan za dolgoletno gledališko delo odlikoval s srebrnim častnim znakom svobode

Glej tudi


{{subst:#if:Juvan, Vida|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1905}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1998}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1905

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1998}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1998

}}]]