William Lassell: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 33 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q110869
m m/-p:l
Vrstica 7: Vrstica 7:
Lassllovo življenje je bilo nekakšna nema različica [[William Herschel|Herschlovega]]. Bil je uspešen [[pivovarnar]], William Herschel pa uspešen [[glasbenik]]. Tako kot Herschlu in [[William Parsons Rosse|Rosseu]] mu je bila sprva [[astronomija]] le [[razvedrilo]]. Blizu [[Liverpool]]a je zgradil [[observatorij]] s 24 [[palec|palčnim]] [[zrcalni daljnogled|zrcalnim daljnogledom]]. Pri tem [[daljnogled]]u je prvi uporabil [[ekvatorialna montaža|ekvatorialno montažo]] za lažje sledenje [[nebesno telo|nebesnih teles]] zaradi [[vrtenje|vrtenja]] [[Zemlja|Zemlje]]. Sam je brusil [[leča (optika)|leče]] in prispeval dragocene izboljšave k tehniki [[brušenje|brušenja]].
Lassllovo življenje je bilo nekakšna nema različica [[William Herschel|Herschlovega]]. Bil je uspešen [[pivovarnar]], William Herschel pa uspešen [[glasbenik]]. Tako kot Herschlu in [[William Parsons Rosse|Rosseu]] mu je bila sprva [[astronomija]] le [[razvedrilo]]. Blizu [[Liverpool]]a je zgradil [[observatorij]] s 24 [[palec|palčnim]] [[zrcalni daljnogled|zrcalnim daljnogledom]]. Pri tem [[daljnogled]]u je prvi uporabil [[ekvatorialna montaža|ekvatorialno montažo]] za lažje sledenje [[nebesno telo|nebesnih teles]] zaradi [[vrtenje|vrtenja]] [[Zemlja|Zemlje]]. Sam je brusil [[leča (optika)|leče]] in prispeval dragocene izboljšave k tehniki [[brušenje|brušenja]].


Leta [[1846]] je po [[mesec]]u dni odkritja [[Neptun (planet)|Neptuna]] odkril njegov 1. največji [[naravni satelit|satelit]] [[Triton (luna)|Triton]]. Ime je predlagal [[Nicolas Camille Flammarion|Flammarion]].
Leta 1846 je po [[mesec]]u dni odkritja [[Neptun (planet)|Neptuna]] odkril njegov 1. največji [[naravni satelit|satelit]] [[Triton (luna)|Triton]]. Ime je predlagal [[Nicolas Camille Flammarion|Flammarion]].


Lassell je leta [[1848]] neodvisno od [[William Cranch Bond|Bondov]] odkril [[Saturn (planet)|Saturnov]] 7. [[satelit]], ki so ga pozneje imenovali [[Hiperion (luna)|Hiperion]] (''Hyperion'') s 610 [[milimeter|mm]] (24 [[palec|palčnim]]) [[Isaac Newton|Newtonovim]] zrcalnim daljnogledom na [[Kraljevi observatorij Greenwich|Kraljevem observatoriju Greenwich]].
Lassell je leta 1848 neodvisno od [[William Cranch Bond|Bondov]] odkril [[Saturn (planet)|Saturnov]] 7. [[satelit]], ki so ga pozneje imenovali [[Hiperion (luna)|Hiperion]] (''Hyperion'') s 610 [[milimeter|mm]] (24 [[palec|palčnim]]) [[Isaac Newton|Newtonovim]] zrcalnim daljnogledom na [[Kraljevi observatorij Greenwich|Kraljevem observatoriju Greenwich]].


Le nekaj dni pozneje od očeta in sina Bonda in W. R. Daviesa je leta [[1850]] odkril Saturnov temnejši šibek polprosojni tretji obroč C. V letu [[1851]] je ponovil enega od Herschlovih velikih uspehov in odkril še [[Uran (planet)|Uranov]] 1. in 2. satelit na [[Malta|Malti]], kamor se je bil preselil, da bi ušel vedno večjemu [[onesnaževanje|onesnaževanju]] [[ozračje|ozračja]] v osrednji Angliji, ki se je tedaj pospešeno [[industrializacija|industrializirala]]. Onesnaženje je bilo tolikšno, da so bila vsa astronomska opazovanja nemogoča. Dva satelita sta bila znana že prej, nova satelita pa je imenoval [[Ariel (luna)|Ariel]] in [[Umbriel (luna)|Umbriel]]. Na observatoriju na Malti je leta [[1855]] zgradil 1219 mm (48 palčni) daljnogled.
Le nekaj dni pozneje od očeta in sina Bonda in W. R. Daviesa je leta 1850 odkril Saturnov temnejši šibek polprosojni tretji obroč C. V letu 1851 je ponovil enega od Herschlovih velikih uspehov in odkril še [[Uran (planet)|Uranov]] 1. in 2. satelit na [[Malta|Malti]], kamor se je bil preselil, da bi ušel vedno večjemu [[onesnaževanje|onesnaževanju]] [[ozračje|ozračja]] v osrednji Angliji, ki se je tedaj pospešeno [[industrializacija|industrializirala]]. Onesnaženje je bilo tolikšno, da so bila vsa astronomska opazovanja nemogoča. Dva satelita sta bila znana že prej, nova satelita pa je imenoval [[Ariel (luna)|Ariel]] in [[Umbriel (luna)|Umbriel]]. Na observatoriju na Malti je leta 1855 zgradil 1219 mm (48 palčni) daljnogled.


Ko je leta 1851 Liverpool obiskala kraljica [[Viktorija I. Angleška|Viktorija]], je obiskala le Lasslla.
Ko je leta 1851 Liverpool obiskala kraljica [[Viktorija I. Angleška|Viktorija]], je obiskala le Lasslla.
Vrstica 21: Vrstica 21:
=== Nagrade ===
=== Nagrade ===


[[Kraljeva astronomska družba]] mu je leta [[1849]] za njegove [[znanost|znanstvene]] dosežke na področju astronomije podelila [[Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|Zlato medaljo]]. Dve leti je bil od leta [[1870]] tudi njen predsednik. [[Kraljeva družba]] iz Londona mu je leta [[1858]] za njegove astronomske raziskave podelila svojo [[Kraljeva medalja|Kraljevo medaljo]].
[[Kraljeva astronomska družba]] mu je leta 1849 za njegove [[znanost|znanstvene]] dosežke na področju astronomije podelila [[Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|Zlato medaljo]]. Dve leti je bil od leta 1870 tudi njen predsednik. [[Kraljeva družba]] iz Londona mu je leta 1858 za njegove astronomske raziskave podelila svojo [[Kraljeva medalja|Kraljevo medaljo]].


=== Poimenovanja ===
=== Poimenovanja ===
Vrstica 31: Vrstica 31:
{{Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe}}
{{Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe}}


{{portal|Astronomija|{{ispa}}}}
{{portal|astronomija|{{ispa}}}}


{{lifetime|1799|1880|Lassell, William}}
{{lifetime|1799|1880|Lassell, William}}

Redakcija: 03:23, 14. marec 2013

William Lassell

William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.

Življenje in delo

Lassllovo življenje je bilo nekakšna nema različica Herschlovega. Bil je uspešen pivovarnar, William Herschel pa uspešen glasbenik. Tako kot Herschlu in Rosseu mu je bila sprva astronomija le razvedrilo. Blizu Liverpoola je zgradil observatorij s 24 palčnim zrcalnim daljnogledom. Pri tem daljnogledu je prvi uporabil ekvatorialno montažo za lažje sledenje nebesnih teles zaradi vrtenja Zemlje. Sam je brusil leče in prispeval dragocene izboljšave k tehniki brušenja.

Leta 1846 je po mesecu dni odkritja Neptuna odkril njegov 1. največji satelit Triton. Ime je predlagal Flammarion.

Lassell je leta 1848 neodvisno od Bondov odkril Saturnov 7. satelit, ki so ga pozneje imenovali Hiperion (Hyperion) s 610 mm (24 palčnim) Newtonovim zrcalnim daljnogledom na Kraljevem observatoriju Greenwich.

Le nekaj dni pozneje od očeta in sina Bonda in W. R. Daviesa je leta 1850 odkril Saturnov temnejši šibek polprosojni tretji obroč C. V letu 1851 je ponovil enega od Herschlovih velikih uspehov in odkril še Uranov 1. in 2. satelit na Malti, kamor se je bil preselil, da bi ušel vedno večjemu onesnaževanju ozračja v osrednji Angliji, ki se je tedaj pospešeno industrializirala. Onesnaženje je bilo tolikšno, da so bila vsa astronomska opazovanja nemogoča. Dva satelita sta bila znana že prej, nova satelita pa je imenoval Ariel in Umbriel. Na observatoriju na Malti je leta 1855 zgradil 1219 mm (48 palčni) daljnogled.

Ko je leta 1851 Liverpool obiskala kraljica Viktorija, je obiskala le Lasslla.

Po svoji smrti je zapustil premoženje, vredno 80.000 £, kar danes ustreza multimilijarderskemu bogastvu.

Priznanja

Nagrade

Kraljeva astronomska družba mu je leta 1849 za njegove znanstvene dosežke na področju astronomije podelila Zlato medaljo. Dve leti je bil od leta 1870 tudi njen predsednik. Kraljeva družba iz Londona mu je leta 1858 za njegove astronomske raziskave podelila svojo Kraljevo medaljo.

Poimenovanja

Po njem se imenujeta kraterja na Luni (Lassell) in Marsu (Lassell), asteroid glavnega pasu 2636 Lassell, ter Neptunov obroč.


{{subst:#if:Lassell, William|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1799}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1880}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1799

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1880}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1880

}}]]