Pesem o Rolandu

Rolandova smrt

Kip Rolanda v postavljen v nemškem Bremnu

Pesem o Rolandu (francosko Chanson de Roland) je francoski srednjeveški junaški ep.

Pesem o Rolandu je francoski nacionalni ep. Obsega okoli 4.000 desetercev z asonancami in je najstarejši del chansons de geste. Verjetno je nastal okoli leta 1100. Najstarejši rokopis hranijo v angleškem Oxfordu.

Ep temelji na zgodovinskih dogodkih iz leta 778, ko so med vračanjem čet Karla Velikega iz Španije zadnjo stražo pod Rolandovim poveljstvom napadli roparski krščanski Baski. Ta snov je predelana v duhu prve križarske vojne (1095 - 1099) zoper Saracene, zato so na mesto Baskov stopili muslimanski Saraceni, ki so s pomočjo izdajalca Ganelona obkolili Rolandovo četo v dolini Roncevaux. To snov obdeluje ep v treh delih. V prvem se spreta Ganelon in Roland. Ganelon s pomočjo saracenskega kralja Marsila zasnuje maščevanje. V drugem delu Saraceni zajamejo in pokončajo Rolanda in njegovo četo. V tretjem pa se Karel Veliki maščuje nad Saraceni, jih premaga in kaznuje Ganelona.

Vsebina

Dogajanje je postavljeno v leto 778, ko se Karel Veliki skupaj s svojo vojsko vrača v domovino. Na poti domov Karel dobi ponudbo saracenskega kralja Marsila iz Zaragoze, ki mu obljubi, da se želi spreobrniti iz pogana v kristjana. Karel ponudbo sprejme in v Zaragozo pošlje grofa Ganelona, ki ob stiku z Marsilom izkoristi priložnost, da se maščuje svojemu posinovljencu Rolandu. Ganelon s Saraceni organizira zasedo pri zadnji straži Karla Velikega, ki ji poveljuje Roland, v njej pa sta še njegov prijatelj Oliver in škof Turpin. Saraceni napadejo prvi in Roland je preponosen, da bi zatrobil na svoj bojni rog Oliphant, kakor mu je naročil sam Karel, v primeru, če bi naleteli na kakršno koli oviro in bi potreboval pomoč. Franki se borijo herojsko, vendar so številčno prešibki. Ko prizadeti in žalostni Roland vidi, da je njegov prijatelj Oliver ranjen in da mu ni več pomoči, se poniža in nazadnje zatrobi, a za njegovo vojsko in zanj je že prepozno. Karel se s preostalo vojsko vrne na pomoč, spozna, da je Ganelon izdal svoje ljudstvo, in ga zato kaznuje. Preden Roland umre, skuša neuspešno zlomiti svoj nadnaravni meč Durandal, da ne bi prišel v roke poganom. Pade na tla z glavo obrnjen proti Španiji in se spominja, koliko dežel je pomagal Karlu osvojiti, nazadnje pomisli še na rodno Francijo in umre. Sveti Gabriel njegovo dušo odnese v raj. Iz jeze Karel uniči Mavre ter premaga emirja Baliganta, ki je okrepil Saracene, s temi bitkami pa maščuje smrt nečaka Rolanda. Ko se Karel vrne iz Roncevauxa, je Ganelon postavljen pred sodišče in usmrčen. Aude, Rolandova ljubezen pa od žalosti umre, ko izve da se Roland ne bo nikoli več vrnil domov.

Struktura in idejni vplivi

Celoten ep je postavljen na nasprotje med krščanskimi Francozi in izdajalskimi pogani. Zaris dogajanja in junakov je preprost, vendar napisan v veliki razsežnosti in lepem videzu. Kompozicija ni organska kot v homerskih pesnitvah, ampak idejno perspektivna, namesto usode odloča o vsem volja krščanskih junakov, nadnaravne sile po v dogajanje posegajo samo izjemoma.

Vpliv na svetovno in evropsko književnost in kulturo

Moderne priredbe

Angleški progresivni rock band Van der Graaf Generator je posnel pesem Roncevaux, ki govori o slavni zgodbi.http://www.youtube.com/watch?v=9ErNXdtNRPI Tako norveški folk metal band Glittertind kot norveška polifonska vokalna skupina Trio Mediæval sta posnela priredbo zgodbe Pesmi o Rolandu. Tudi norveški pevec Erik Bye je naredil glasbeno priredbo zgodbe. Francoski črnski metalni band Peste Noire je uporabil delček zgodbe iz Pesmi o Rolandu kot besedilo v svoji pesmi La Fin del Secle. Pevec Warren Zevon je posnel pesem, ki se imenuje Roland the Headless Thompson Gunner; tudi ta vsebuje povezavo s Pesmijo o Rolandu. V tej pesmi Rolanda obglavi njegov plačanec Van Owen.

Italijanski skladatelj Luigi Dallapiccola je leta 1946 za mezzosopran in klavir ustvaril delo Rencesvals: Trois Fragments de la Chanson de Roland.

Pesem o Rolandu igra pomembno vlogo tudi v knjigi The Confidential Agent, ki jo je leta 1939 napisal Graham Greene. Glavni junak v njej preučuje srednji vek, ko izbruhne španska državljanska vojna in tako postane vojak ter tajni agent. V knjigi sebe in ostale junake primerja z junaki iz Pesmi o Rolandu.

Viri

Pesem o Rolandu. Ljubljana: Društvo knjižna zadruga, 2000. Janko Kos: Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: DZS, 1982.