Protoplazma: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
RibotBOT (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: fa:پروتوپلاسم
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 30 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q111180
Vrstica 14: Vrstica 14:


[[Kategorija:Celična biologija]]
[[Kategorija:Celična biologija]]

[[ar:بروتوبلازم]]
[[ca:Protoplasma]]
[[cs:Protoplazma]]
[[da:Protoplasma]]
[[de:Protoplasma]]
[[el:Πρωτόπλασμα]]
[[en:Protoplasm]]
[[eo:Protoplasmo]]
[[es:Protoplasma]]
[[et:Protoplasma]]
[[fa:پروتوپلاسم]]
[[io:Protoplasmo]]
[[it:Protoplasma]]
[[ja:原形質]]
[[ko:원형질]]
[[mk:Протоплазма]]
[[ml:ജീവദ്രവ്യം]]
[[nds:Protoplasma]]
[[nl:Protoplasma]]
[[no:Protoplasma]]
[[pl:Protoplazma]]
[[pt:Protoplasma]]
[[ru:Протоплазма]]
[[simple:Protoplasm]]
[[sk:Protoplazma]]
[[sr:Protoplazma]]
[[sv:Protoplasma]]
[[th:โพรโทพลาสซึม]]
[[uk:Протоплазма]]
[[zh:原生质]]

Redakcija: 20:47, 12. marec 2013

Protoplazma ali pratvorivo[1] je skupni naziv za živo vsebino celice, ki je pokrita s celično steno. Pri evkariotih jo sestavljajo citoplazma in celični organeli.[2]

Protoplazma je praviloma brezbarvna snov, ki ima lastnosti "koloidne raztopine", kar pomeni, da gredo delci zaradi svoje velikosti skozi celične membrane le deloma ali pa sploh ne. Je blago alkalna in vsebuje povprečno 70–80 % vode. Najmanj vode je v trosih in nekaterih semenih. Največ vode imajo celice plodov in vodnih rastlin (do 98 %).[2]

Zgodovina besede protoplazma

Beseda 'protoplazma' izhaja iz grščine protos za prvi in plasma pomeni nekaj, kar se lahko oblikuje.

Pojem protoplazma je prvi uporabil češki fiziolog Jan Purkinye leta 1839, v botaniko pa jo je prvi uvedel Hugo von Mohl šele leta 1846. Vloga celičnega jedra in delitev celic takrat še nista bili znani.[3]

Viri

  1. http://www.bfro-uni-lj.si/gost/smd/mikroslo/, Mikrobiološki slovar, vpogled: 15. 1. 2012.
  2. 2,0 2,1 Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.
  3. Tomaž Sinkovič (2010). Uvod v botaniko (PDF) (druga prenovljena izd.). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo. str. 11-12. ISBN 978-961-6275-34-7.