Sogdija

Sogdija okrog leta 300 pr. n. št.
Jeziki	Sogdijski jezik
Religije	Zaratustrstvo, manihejstvo, krščanstvo
Glavna mesta	Samarkand, Buhara, Khujand, Kesh
Ozemlje	Med rekama Amu-Darjo na jugu in Sir-Darjo na severu

Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stela

Sogdija (perzijsko: Suguda) je satrapija Ahemenidskega cesarstva na ozemlju zahodnega Uzbekistana in delu Kazahstana. Reka Oxus (Amu-Darja) jo je na jugu ločevala od Baktrije, reka Jaxartes (Sir-Darja) na severu pa od Skitov. Glavno mesto države je bila Marakanda, ki jo običajno povezujejo z današnjim Samarkandom.

Leta 392 pr. n. št. je po napornem pohodu skozi puščavo Sogdijo osvojil Aleksander Veliki. Reko Amu-Darjo je njegova vojska prečila na splavih, si so jih naredili iz šotorov. Po dveh letih bojev je Aleksandru uspelo pokoriti Sogdijce, potem pa se je leta 327 pr. n. št. odpravil v Indijo. Pred odhodom se je poročil z Oksiartovo hčerko Roksano.

Med bivanjem v Sogdiji je ustanovil mesto Aleksandrijo Eshate, kar pomeni "Najbolj oddaljena Aleksandrija". Aleksandrija je stala na mestu današnjega Khodjenda (bivšega Leninabada) v severnem Tadžikistanu. Mesto je ustanovil kmalu potem, ko je ob reki Jaxartes porušil sedem sogdijskih "mest", med njimi tudi Kiropolis, ki ga je (baje) ustanovil Kir Veliki. Mesta so se ob njegovem prihodu v Sogdijo mirno vdala, potem pa so se uprla in presekala Aleksandrove oskrbovalne poti. Aleksander se je zato znašel v zelo težkem položaju in se je Sogdijcem hitro in brez milosti maščeval.

Viri

• A.B. Bosworth, "A Missing Year in the History of Alexander the Great", JHS 101, 1981, stran 17-39
• F. Holt, Alexander the Great and Bactria, New York (E.J.Brill), 4. ponatis, 1995
• Frank L. Holt, Into the Land of Bones. Alexander the Great in Afghanistan (2005)

Zunanje povezave

• Encyclopedia Iranica: Sogdian trade
• http://www.geocities.com/interlinguae/sogdian.html
• http://www.livius.org/x/xerxes/xerxes_ii.html '