Dolžina dvižnega vozla: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: no:Lengden til oppstigende knute |
m Bot: Migracija 28 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q270897 |
||
Vrstica 23: | Vrstica 23: | ||
[[Kategorija:Astrodinamika]] |
[[Kategorija:Astrodinamika]] |
||
[[ar:زاوية العقدة المدارية]] |
|||
[[bg:Дължина на възходящия възел]] |
|||
[[bn:উদ্বিন্দুর দ্রাঘিমা]] |
|||
[[ca:Longitud del node ascendent]] |
|||
[[cs:Délka vzestupného uzlu]] |
|||
[[da:Opstigende knudes længde]] |
|||
[[de:Argument des Knotens]] |
|||
[[el:Μήκος του ανερχόμενου συνδέσμου]] |
|||
[[en:Longitude of the ascending node]] |
|||
[[eo:Longitudo de la suprenira nodo]] |
|||
[[es:Longitud del nodo ascendente]] |
|||
[[fr:Longitude du nœud ascendant]] |
|||
[[hy:Ծագման հանգույցի երկայնություն]] |
|||
[[id:Bujur node menaik]] |
|||
[[it:Longitudine del nodo ascendente]] |
|||
[[ja:昇交点黄経]] |
|||
[[ko:승교점 경도]] |
|||
[[la:Longitudo nodi ascendentis]] |
|||
[[ms:Longitud nod menaik]] |
|||
[[no:Lengden til oppstigende knute]] |
|||
[[pl:Długość węzła wstępującego]] |
|||
[[pt:Longitude do nó ascendente]] |
|||
[[ru:Кеплеровы элементы орбиты#Долгота восходящего узла]] |
[[ru:Кеплеровы элементы орбиты#Долгота восходящего узла]] |
||
[[simple:Longitude of the ascending node]] |
|||
[[sk:Dĺžka výstupného uzla]] |
|||
[[sr:Лонгитуда узлазног чвора]] |
|||
[[th:ลองจิจูดของจุดโหนดขึ้น]] |
|||
[[vi:Kinh độ của điểm nút lên]] |
|||
[[zh:升交點黃經]] |
Redakcija: 13:06, 10. marec 2013
Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa. To je običajno kot med izbrano smerjo (pomladišče) in smerjo proti dvižnemu vozlu.
Kot merimo v izbrani ravnini, ki je odvisna od vrste nebesnega telesa.Uporabljajo se štiri ravnine, v katerih se meri dolžina dvižnega vozla:
- Ekliptika za telesa sončnega sistema (planeti, asteroidi, kometi). V tem primeru je dolžina dvižnega vozla enaka kotu med smerjo proti pomladišču in smerjo proti dvižnemu vozlu nebesnega telesa. (glej sliko)
- Ekvator Zemlje za geocentične tirnice umetnih satelitov. Kot pričetek merjenja dolžine dvižnega vozla se tudi tukaj vzame pomladišče. Kot se meri proti vzhodu (gledano iz severa je to v obratni smeri od gibanja urinega kazalca).
- Laplaceova ravnina za naravne satelite z zelo nagnjeno tirnico. Posebno je to uporabno pri naravnih satelitih plinskih velikanov: Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Kot dolžine dvižnega vozla se meri vzdolž ravnine od izbrane smeri.
- Tangencialna ravnina na nebesno sfero za zunajsončeva telesa. V tem primeru je dolžina dvižnega vozla kot med pravokotnico na to ravnino in smerjo proti nebesnemu severnemu polu.
Zunanje povezave
- Opis elementov tira (angleško)
- Nebesna mehanika (angleško)