Dolenja vas, Divača: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (Robot: Dodajanje uk:Доленя Вас (Дівача) |
m Bot: Migracija 3 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q681921 |
||
| Vrstica 34: | Vrstica 34: | ||
[[Kategorija:Naselja Občine Divača]] |
[[Kategorija:Naselja Občine Divača]] |
||
[[en:Dolenja Vas, Divača]] |
|||
[[it:Villabassa di Senosecchia]] |
|||
[[nl:Dolenja vas (Divača)]] |
|||
[[uk:Доленя Вас (Дівача)]] |
[[uk:Доленя Вас (Дівача)]] |
||
Redakcija: 00:10, 10. marec 2013
Dolenja vas, Divača | |
|---|---|
 | |
  Dolenja vas, Divača Geografska lega v Sloveniji | |
| 45°43′55″N 14°0′36″E / 45.73194°N 14.01000°EKoordinati: 45°43′55″N 14°0′36″E / 45.73194°N 14.01000°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Divača |
| Nadm. višina | 536,9 m m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 159 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6224 Senožeče |
| Zemljevidi | |
Dolenja vas je naselje v Občini Divača.
Geografija
Naselje leži na najširšem delu Senožeškega podolja okoli 3 km severozahodno od Senožeč. V vasi je močan studenec, h kateremu so prihajali v sušnih časih, ko še ni bilo vodovoda, po vodo iz oddaljenih vasi. Kot marsikje na Krasu so tudi tu nekdaj pozimi v velikem kalu in globoki ledenici sekali led in ga vozili v Trst; pozimi, ko privrši z Nanosa čez Kras burja, so namreč tod pogosto nizke temperature.[1]
Na Griškem polju, nedaleč od vasi, nastaja prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji, Vetrna elektrarna Dolenja vas
Umetniški spomeniki
Pomembnejši objekt v vasi je s kamnitimi ploščami krita podružnična cerkev Žalostne Matere božje, ob kateri je dobro ohranjen tabor s samostojno stoječim taborskim stolpom s strelnimi linami v štirih nadstropjih. V stolpu je imela vsaka domačija določen prostor za shranjevanje živil. V cerkvi so odkrili slikovite freske naslikane v več obdobjih. V prezbiteriju, ki je bil leta 1460 zvezdasto obokan in poslikan so Kristus v mandorli, cerkveni očetje, in simboli evangelistov. Na stenah prezbiterija in na slavoloku so poznogotske freske iz okoli okoli leta 1510, ki kažejo na italijanske renesančne vplive (apostoli, Kristusovo rojstvo, Marijina smrt, Oznanenje, Kajn in Abel).[2]
Glej tudi
Viri
