Divje jezero: Razlika med redakcijama
razločitev Jezernice |
m Bot: Migracija 4 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q3110294 |
||
| Vrstica 48: | Vrstica 48: | ||
[[Kategorija:Kras]] |
[[Kategorija:Kras]] |
||
[[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] |
[[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] |
||
[[en:Wild Lake]] |
|||
[[fr:Lac Sauvage]] |
|||
[[nn:Divjesjøen]] |
|||
[[no:Divjesjøen]] |
|||
Redakcija: 22:00, 8. marec 2013
| Divje jezero | |
|---|---|
 | |
| Vrsta | kraško jezero, kraški izvir |
| Glavni dotoki | vokliški izvir |
| Glavni odtoki | Jezernica |
| Države porečja | Slovenija |
| Naselja | Idrija |
Divje jezero je kraško sifonsko jezero (vokliški izvir), ki se nahaja približno 2 km južno od Idrije. Jezero leži v kamnitem kotlu pod stometrskimi prepadnimi stenami, ki obrobljajo ta severni rob Črnovrške planote. Divje jezero je tudi kraški izvir, saj priteka voda v jezero iz strmo spuščajočega se rova, ki je bil do sedaj raziskan do globine 160 m. Iz tega izvira teče naprej reka Jezernica, ki je tudi najkrajša površinsko tekoča reka v Sloveniji in se po 55 metrih zliva v reko Idrijco.
Temperatura vode v jezeru skozi leto niha le med 7 in 10 °C. Jezero je bilo leta 1967 zavarovano kot naravni spomenik in od leta 1972 je urejeno za obisk kot prvi slovenski muzej v naravi.
Naravni spomenik
Jezero z okolišem se ponaša z izjemnim bogastvom favne in flore. Spada med bisere slovenske naravne dediščine,za katero se je zavzemal že takratni Jugoslovanski predsednik Josip Broz Maršal Tito.Nekateri za-to pravijo tem rejonu Titov Park.Zato je bilo že leta 1967 zavarovano kot naravni spomenik, od leta 1972 pa je urejeno za obisk javnosti kot prvi slovenski muzej v naravi. Od leta 1993 pa je del krajinskega parka Zgornja Idrijca.
Živalstvo
V jezeru živijo potočne postrvi, v jamskem delu pa številne drobne podzemeljske živali in celo slovita človeška ribica (Proteus anguinus).
Rastlinstvo
Življenjski pogoji v neposredni okolici omogočajo rast mnogih, tudi alpskih rastlin, ki so se na hladnejših senčnih mestih lahko ohranile še po ledeni dobi. V skalnih razpokah ali na majhnih policah nad jezerom uspeva kranjski jeglič (Primula carniolica), slovenski endemit, ki nosi svoje ime že več kot 200 let, njegovi vijoličasti cvetovi pa se odpirajo v drugi polovici aprila. Kranjska bunika - volčič je svoje latinsko ime Scopolia Carniolica dobila po slovečem J. A. Scopoliju, botaniku in prvem idrijskem zdravniku. Omenimo še tevje - Hacquetia epipactis, imenovano po idrijskem kirurgu B. Hacquetu. Raziskovalci so ugotovili, da se nahaja na območju Divjega jezera kakih 150 (!) vrst praprotnic in semenk.