Kremen: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JAnDbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2) (robot Dodajanje: co, gl, kk, li, new, tl
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 59 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q83087
Vrstica 36: Vrstica 36:
[[Kategorija:Materiali]]
[[Kategorija:Materiali]]
[[Kategorija:Sedimentne kamnine]]
[[Kategorija:Sedimentne kamnine]]

[[an:Pedrenya]]
[[ar:صوان (حجر)]]
[[ast:Xil]]
[[be:Крэмень]]
[[bg:Кремък]]
[[bs:Kremen]]
[[ca:Sílex]]
[[chr:ᏓᏫᏍᎦᎳ]]
[[co:Petra battifocu]]
[[cy:Callestr]]
[[da:Flint]]
[[de:Feuerstein]]
[[en:Flint]]
[[eo:Siliko]]
[[es:Sílex]]
[[et:Ränikivi]]
[[eu:Sukarri]]
[[fa:چخماق]]
[[fi:Piikivi]]
[[fr:Silex]]
[[fy:Fjoerstien]]
[[gd:Ailbhinn]]
[[gl:Sílex]]
[[he:צור (סלע)]]
[[hu:Kovakő]]
[[id:Rijang]]
[[io:Silexo]]
[[it:Selce]]
[[ja:燧石]]
[[kk:Шақпақтас]]
[[ko:부싯돌]]
[[la:Silex]]
[[li:Vuursjtèè]]
[[lt:Titnagas]]
[[lv:Krams]]
[[ml:അനലാശ്മം]]
[[mwl:Sílex]]
[[nah:Tecpatl]]
[[new:फ्लिन्ट]]
[[nl:Vuursteen]]
[[nn:Flint]]
[[no:Flint]]
[[pl:Krzemień]]
[[pt:Sílex]]
[[ro:Silex]]
[[ru:Кремень]]
[[sh:Kremen]]
[[simple:Flint]]
[[sk:Silicit]]
[[sr:Кремен]]
[[sv:Flinta]]
[[ta:தீக்கல்]]
[[th:หินเชิร์ต]]
[[tl:Batong pingkian]]
[[uk:Кремінь]]
[[vi:Đá lửa (lịch sử)]]
[[zh:燧石]]
[[zh-min-nan:Hoé-chio̍h]]
[[zh-yue:火石]]

Redakcija: 20:39, 8. marec 2013

Prelomljeni kremen

Krémen, tudi kremenják in kremeníca, je trda, sedimentna kriptokristalinska silikatna kamnina steklastega videza. Navadno je temno sive, modre, črne, ali globoko rjave barve. V glavnem se pojavlja v grudah in gmotah v kredi in apnencu. Kremen je eden najbolj razširjenih mineralov v zemeljski skorji, saj zavzema kar 12 odstotkov njene prostornine.

Pojavlja se v različnih kristalnih oblikah, od posameznih kristalov, ki lahko tehtajo tudi preko 100 kilogramov, do konkrecij ali drobnokristalnih obarvanih gomoljev.

Čiste in popolne kremenove kristale imenujemo kamena strela. Taki kristali so prozorni in brezbarvni. Že ob majhnih količinah različnih primesi se kremenovi kristali obarvajo in lahko postanejo motni.

Zgodovina uporabe

Kot pričajo kosi kremena v arheoloških najdiščih, imenovani sileksi, je bila ta vrsta roženca eden najbolj uporabljanih materialov za izdelavo kamnitega orodja med kameno dobo, saj se razkolje v tanke, ostre ploščice ali rezila (odvisno od oblike), ko ga udarjamo z drugim trdim predmetom - denimo s kamnom iz drugega materiala namesto kladiva. Do konca 18. stoletja je ostal nujni mineralni vir za netenje ognja; tudi v vžigalnikih smodnika za prvo strelno orožje - kremenjačo. Od 13. stoletja do danes ga na veliko uporabljajo za gradnjo kamnitih zidov, še posebej v Angliji.

V Evropi eden od najboljših kremenjakov za izdelavo orodij prihaja iz Belgije (Obourg, rudnik kremena v Spiennsu), obalni kredi Rokavskega preliva, pariškem bazenu, senonskih skladih na nemškem otoku Rügen in jurskih skladih okoli poljskega Krakova. Potrjeno je, da so kremen lomili že v paleolitiku, a je pridobivanje postalo pogostejše v neolitiku (Michelsberška kultura in kultura lijakastih čaš).

Poldragi kremenovi kamni

Zaradi lepih oblik in relativne redkosti nahajanja določenih kremenovih kristalov so nekatere vrste teh mineralov postale poldragi kamni. Med njih spadajo:

  • čadavec
  • roževec
  • citrin
  • ametist

Glej tudi

Zunanje povezave