Hannes Olof Gösta Alfvén: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Addbot (pogovor | prispevki)
Boti
130.396 urejanj
m Bot: Migracija 44 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q54945
m m/-p:l
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{bioslika|islike=YoungAlfven.jpg|napis=Hannes Olof Gösta Alfvén}}
{{bioslika|islike=YoungAlfven.jpg|napis=Hannes Olof Gösta Alfvén}}


'''Hannes Olof Gösta Alfvén''', [[Švedi|švedski]] [[elektroinženir]], [[astrofizik]] in [[kozmolog]], * [[30. maj]] [[1908]], [[Norrköping]], [[Švedska]], † [[2. april]] [[1995]], [[Djursholm]] pri [[Stockholm]]u.
'''Hannes Olof Gösta Alfvén''', [[Švedi|švedski]] [[elektroinženir]], [[astrofizik]] in [[kozmolog]], * [[30. maj]] [[1908]], [[Norrköping]], [[Švedska]], † [[2. april]] [[1995]], [[Djursholm]] pri [[Stockholm]]u, Švedska.


== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==


Alfvén je študiral na [[univerza v Uppsali|Univerzi v]] [[Uppsala|Uppsali]]. Leta [[1940]] je postal član Kraljevega tehnološkega inštituta v Stockholmu. Leta [[1943]] je postavil domnevo, temelječo na pridobitvah [[magnetohidrodinamika|magnetohidrodinamike]], ki jo je sam začel. Že leta [[1939]] je uvedel pojem 'zamrznjenih' [[magnetno polje|magnetnih polj]] v [[plazma (fizika)|plazmi]].
Alfvén je študiral na [[univerza v Uppsali|Univerzi v]] [[Uppsala|Uppsali]]. Leta 1940 je postal član Kraljevega tehnološkega inštituta v Stockholmu. Leta 1943 je postavil domnevo, temelječo na pridobitvah [[magnetohidrodinamika|magnetohidrodinamike]], ki jo je sam začel. Že leta 1939 je uvedel pojem 'zamrznjenih' [[magnetno polje|magnetnih polj]] v [[plazma (fizika)|plazmi]].


Leta 1943 je razvil [[planet]]no [[kozmogonija|kozmogonijo]], po kateri je [[Sonce|PraSonce]], ko se je gibalo skozi eno od galaktičih meglic, povzročilo [[ionizacija|ionizacijo]] [[atom]]ov v njenem [[plin]]u. [[električni naboj|Naelektreni]] atomi so se gibali po spiralah okoli silnic Sončevega magnetnega polja in sestavljali kolobarje plina, ki so se kasneje zgostili v planete. Tako je postavil temelje kozmični [[elektrodinamika|elektrodinamiki]]. Leta [[1970]] je prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] skupaj z [[Louis Eugene Félix Néel|Louisom Eugenom Félixom Néelom]].
Leta 1943 je razvil [[planet]]no [[kozmogonija|kozmogonijo]], po kateri je [[Sonce|PraSonce]], ko se je gibalo skozi eno od galaktičih meglic, povzročilo [[ionizacija|ionizacijo]] [[atom]]ov v njenem [[plin]]u. [[električni naboj|Naelektreni]] atomi so se gibali po spiralah okoli silnic Sončevega magnetnega polja in sestavljali kolobarje plina, ki so se kasneje zgostili v planete. Tako je postavil temelje kozmični [[elektrodinamika|elektrodinamiki]]. Leta 1970 je prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] skupaj z [[Louis Eugene Félix Néel|Louisom Eugenom Félixom Néelom]].


Po njem se imenuje [[asteroid]] [[1778 Alfvén]].
Po njem se imenuje [[asteroid]] [[1778 Alfvén]].

== Glej tudi ==

* [[seznam švedskih astrofizikov]]
* [[seznam švedskih fizikov]]


{{-}}
{{-}}


{{Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe}}
{{Gold Medal of the Royal Astronomical Society}}
{{Nobelovi nagrajenci za fiziko}}
{{Nobelovi nagrajenci za fiziko}}


Vrstica 24: Vrstica 19:


{{lifetime|1908|1995|Alfvén, Hannes Olof Gösta}}
{{lifetime|1908|1995|Alfvén, Hannes Olof Gösta}}

[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Švedski astrofiziki]]
[[Kategorija:Švedski astrofiziki]]

Redakcija: 09:00, 8. marec 2013

Hannes Olof Gösta Alfvén

Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.

Življenje in delo

Alfvén je študiral na Univerzi v Uppsali. Leta 1940 je postal član Kraljevega tehnološkega inštituta v Stockholmu. Leta 1943 je postavil domnevo, temelječo na pridobitvah magnetohidrodinamike, ki jo je sam začel. Že leta 1939 je uvedel pojem 'zamrznjenih' magnetnih polj v plazmi.

Leta 1943 je razvil planetno kozmogonijo, po kateri je PraSonce, ko se je gibalo skozi eno od galaktičih meglic, povzročilo ionizacijo atomov v njenem plinu. Naelektreni atomi so se gibali po spiralah okoli silnic Sončevega magnetnega polja in sestavljali kolobarje plina, ki so se kasneje zgostili v planete. Tako je postavil temelje kozmični elektrodinamiki. Leta 1970 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko skupaj z Louisom Eugenom Félixom Néelom.

Po njem se imenuje asteroid 1778 Alfvén.


{{subst:#if:Alfvén, Hannes Olof Gösta|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1908}} 

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1995}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1908

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1995}} 

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1995

}}]]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hannes_Olof_Gösta_Alfvén&oldid=3854980«