Južna Koreja: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Moeng (pogovor | prispevki)
m update
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 188 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q884
Vrstica 182: Vrstica 182:
{{Link FA|vi}}
{{Link FA|vi}}


[[ace:Korèa Seulatan]]
[[af:Suid-Korea]]
[[als:Südkorea]]
[[am:ደቡብ ኮርያ]]
[[an:Coreya d'o Sud]]
[[ang:Sūþcorēa]]
[[ar:كوريا الجنوبية]]
[[arz:كوريا الجنوبيه]]
[[as:দক্ষিণ কোৰিয়া]]
[[ast:Corea del Sur]]
[[az:Cənubi Koreya]]
[[ba:Көньяҡ Корея]]
[[bar:Südkorea]]
[[bat-smg:Pėitū Kuoriejė]]
[[bcl:Sur nin Korea]]
[[be:Паўднёвая Карэя]]
[[be-x-old:Рэспубліка Карэя]]
[[bg:Южна Корея]]
[[bn:দক্ষিণ কোরিয়া]]
[[bo:ལྷོ་ཀོ་རི་ཡ།]]
[[bpy:খা কোরিয়া]]
[[br:Republik Korea]]
[[bs:Južna Koreja]]
[[bug:Korea Selatan]]
[[bxr:Урда Солонгос]]
[[bxr:Урда Солонгос]]
[[ca:Corea del Sud]]
[[cdo:Hàng-guók]]
[[ceb:Habagatang Korea]]
[[chr:ᎤᎦᎾᏭ ᎢᏗᎵ ᎪᎴᎠ]]
[[ckb:کۆریای باشوور]]
[[crh:Cenübiy Koreya]]
[[cs:Jižní Korea]]
[[csb:Repùblika Kòreji]]
[[cy:De Corea]]
[[da:Sydkorea]]
[[de:Südkorea]]
[[diq:Koryaya Veroci]]
[[diq:Koryaya Veroci]]
[[dsb:Pódpołdnjowa Koreja]]
[[dv:ދެކުނު ކޮރެއާ]]
[[dz:ལྷོ་ཀོ་རི་ཡ་]]
[[ee:South Korea]]
[[el:Νότια Κορέα]]
[[en:South Korea]]
[[eo:Sud-Koreio]]
[[es:Corea del Sur]]
[[et:Lõuna-Korea]]
[[eu:Hego Korea]]
[[ext:Corea el Sul]]
[[fa:کره جنوبی]]
[[fi:Korean tasavalta]]
[[fiu-vro:Lõunõ-Korea]]
[[fo:Suðurkorea]]
[[fr:Corée du Sud]]
[[frp:Corê du Sud]]
[[fy:Súd-Korea]]
[[ga:An Chóiré Theas]]
[[gag:Üülen Koreya]]
[[gan:韓國]]
[[gd:Coirèa a Deas]]
[[gl:Corea do Sur - 한국]]
[[gn:Yvykorea]]
[[gu:દક્ષિણ કોરિયા]]
[[gv:Yn Chorea Yiass]]
[[hak:Thai-hôn Mìn-koet]]
[[he:קוריאה הדרומית]]
[[hi:दक्षिण कोरिया]]
[[hif:South Korea]]
[[hr:Južna Koreja]]
[[hsb:Južna Koreja]]
[[ht:Kore disid]]
[[hu:Dél-Korea]]
[[hy:Կորեայի Հանրապետություն]]
[[ia:Corea del Sud]]
[[id:Korea Selatan]]
[[ie:Sud-Korea]]
[[ilo:Abagatan a Korea]]
[[io:Sud-Korea]]
[[is:Suður-Kórea]]
[[it:Corea del Sud]]
[[ja:大韓民国]]
[[jbo:snanu zei .xanguk]]
[[jv:Koréa Kidul]]
[[ka:სამხრეთი კორეა]]
[[kbd:КӀэрей Республикэ]]
[[ki:South Korea]]
[[kk:Корея Республикасы]]
[[kl:Korea Kujalleq]]
[[km:កូរ៉េខាងត្បូង]]
[[kn:ದಕ್ಷಿಣ ಕೊರಿಯಾ]]
[[ko:대한민국]]
[[krc:Корея Республика]]
[[ku:Komara Korêyê]]
[[kv:Корея Республика]]
[[kw:Korea Dhyhow]]
[[ky:Корея Республикасы]]
[[la:Respublica Coreana]]
[[lad:Korea del Sud]]
[[lb:Republik Korea]]
[[lez:Республика Корея]]
[[li:Zuud-Korea]]
[[lij:Corea do Sud]]
[[lmo:Curea del Süd]]
[[ln:Kore ya Sidi]]
[[lo:ປະເທດເກົາຫຼີໃຕ້]]
[[lt:Pietų Korėja]]
[[lv:Dienvidkoreja]]
[[mg:Korea Atsimo]]
[[mhr:Кечывалвел Корей]]
[[mi:Kōrea-ki-te-tonga]]
[[mk:Република Кореја]]
[[ml:ദക്ഷിണ കൊറിയ]]
[[mn:Өмнөд Солонгос]]
[[mr:दक्षिण कोरिया]]
[[ms:Korea Selatan]]
[[mt:Korea t'Isfel]]
[[my:ကိုရီးယားသမ္မတနိုင်ငံ]]
[[na:Ripubrikin Korea]]
[[nah:Corea Huitztlāmpa]]
[[nap:Corea d%27%27o Sud]]
[[nap:Corea d%27%27o Sud]]
[[nds:Süüdkorea]]
[[nds-nl:Zuud-Korea]]
[[ne:दक्षिण कोरिया]]
[[nl:Zuid-Korea]]
[[nn:Sør-Korea]]
[[no:Sør-Korea]]
[[nov:Sud Korea]]
[[nrm:Corée du Sud]]
[[nv:Kolíya Bikéyah Shádiʼááhjí Siʼánígíí]]
[[oc:Corèa del Sud]]
[[or:ଦକ୍ଷିଣ କୋରିଆ]]
[[os:Республикæ Корей]]
[[pam:Mauling Korea]]
[[pap:Sur Korea]]
[[pih:Sowth Koriya]]
[[pl:Korea Południowa]]
[[pms:Coréa dël Sud]]
[[pnb:دکھنی کوریا]]
[[ps:سوېلي کوريا]]
[[pt:Coreia do Sul]]
[[qu:Tayhan Republika]]
[[rm:Corea dal Sid]]
[[ro:Coreea de Sud]]
[[roa-tara:Coree d'u Sud]]
[[ru:Республика Корея]]
[[rue:Южна Корея]]
[[rw:Koreya y’Amajyepfo]]
[[sa:दक्षिणकोरिया]]
[[sa:दक्षिणकोरिया]]
[[sah:Соҕуруу Кэриэйэ]]
[[scn:Corea dû Sud]]
[[sco:Sooth Korea]]
[[se:Mátta-Korea]]
[[sh:Južna Koreja]]
[[si:දකුණු කොරියාව]]
[[simple:South Korea]]
[[sk:Kórejská republika]]
[[sm:Kolea i Saute]]
[[so:Koonfur Kuuriya]]
[[sq:Koreja e Jugut]]
[[sr:Јужна Кореја]]
[[ss:IKhoriya leseNingizimu]]
[[su:Koréa Kidul]]
[[sv:Sydkorea]]
[[sw:Korea Kusini]]
[[szl:Połedńowo Koryjo]]
[[ta:தென் கொரியா]]
[[te:దక్షిణ కొరియా]]
[[tet:Koreia Súl]]
[[th:ประเทศเกาหลีใต้]]
[[tk:Koreýa Respublikasy]]
[[tl:Timog Korea]]
[[tpi:Saut Koria]]
[[tr:Güney Kore]]
[[tt:Көньяк Корея]]
[[udm:Республика Корея]]
[[ug:جەنۇبىي چاۋشيەن]]
[[uk:Південна Корея]]
[[ur:جنوبی کوریا]]
[[uz:Koreya Respublikasi]]
[[vec:Corea del Sud]]
[[vi:Hàn Quốc]]
[[vo:Sulüda-Koreyän]]
[[war:Salatan nga Korea]]
[[wo:Kore gu Bëj-saalum]]
[[wuu:大韩民国]]
[[xmf:ობჟათე კორეა]]
[[yi:דרום קארעע]]
[[yo:Kòréà Gúúsù]]
[[za:Hanzgoz]]
[[zh:大韩民国]]
[[zh-classical:大韓民國]]
[[zh-min-nan:Hân-kok]]
[[zh-yue:大韓民國]]

Redakcija: 23:54, 7. marec 2013

Republika Koreja
korejsko 대한민국 (大韓民國)
Daehan-minguk
Zastava Južna Koreja
Zastava
Coat of arms Južna Koreja
Coat of arms
Himna: Aegukga (애국가)
Patriotska pesem
Lega Južna Koreja
Glavno mestoSeul
37°35′N, 127°0′E
Uradni jezikikorejščina
uradna pisavaHangul
Vladapolpredsedniška republika
Park Geun-hye
• ministrski predsednik
Jung Hong-won
ZakonodajalecDržavni zbor
Ustanovitev
Površina
• skupaj
100.140 km2 (108.)
• voda (%)
0,3
Prebivalstvo
• ocena 2009
50.062.000 (24.)
• gostota
500/km2 (21.)
BDP (ocena 2008)
• skupaj (nominal.)
929,124 milijarde USD[1] (15.)
• skupaj (PKM)
1,344 bilijona USD[1] (13.)
• na preb. (nominal.)
19.136 USD[1] (36.)
• na preb. (PKM)
27.692 USD[1] (32.)
Gini (2007)31.3[2]
HDI (2007)Rast 0.937[3]
 · 26.
Valutawon (₩) (KRW)
Časovni pasUTC +9 (korejski standardni čas)
• poletni
UTC +9 (ne upoštevajo)
Klicna koda+82
Internetna domena.kr

Republika Koreja (korejsko: Daehan Minguk - hangul: 대한 민국; hanja: 大韓民國) ali, pogosteje, Južna Koreja, je obmorska država v Vzhodni Aziji, ki pokriva južni del Korejskega polotoka. Na severu meji na Severno Korejo, s katero je do leta 1948 tvorila enotno državo Korejo, medtem ko Japonska leži na drugi strani Japonskega morja in Korejske ožine na jugovzhodu.

Po osvoboditvi izpod Japonske s strani Sovjetske zveze in Združenih držav je bil polotok razdeljen. Južna Koreja je bila razglašena leta 1948 kot demokracija. Vojna med novonastalima državama se je končala z nestabilnim premirjem. Po vojni in obdobju vojaške vladavine se je začela Južna Koreja hitro razvijati. Danes je ena od svetovnih gospodarskih velesil in tretja najgosteje poseljena država na svetu (ne upoštevajoč mikrodržave). 27. maja 2009 je Severna Koreja enostransko odstopila od premirja, tako da sta državi uradno še vedno v vojni.

Geografija

Južna Koreja obsega južni del Korejskega polotoka v V. Aziji. Korejski polotok je geološko obsežna gruda iz kristalnih skrilavcev, granitov in gnjasov, ki so jo tektonske sile poševno dvignile, tako da je površje izrazito asimetrično.

Podnebje

Podnebje v Južni Koreji je monsunsko, z 900-1500 mm padavin. Deževna doba traja od junija do septembra, ko padejo tri četrtine letnih padavin. V severnih delih so zime še precej hladne, v južnem delu je podnebje že subtropsko. Podnebje se spreminja glede na letne čase.

Poletje je vroče in vlažno, srednja julijska temperatura meri približno 27 stopinj Celzija. Suh zimski monsunski veter, ki piha z azijske celine proti severu in severozahodu, prinaša hladno in suho zimo. Poleti pade veliko dežja.

Vode

Reke na vzhodni strani so kratke in imajo velik strmec. Vse večje reke tečejo proti zahodu (Han, 514 km) in jugu ( Naktong, 523 km).

Tla in rastje

Najrodovitnejša tla so na naplavnih ravninah vzdolž večjih rek, v drugih delih prevladujejo peščena in rjava tla, v višjih legah podzoli.

Gozdovi prekrivajo 64 % površine. Naravno rastje je evropskemu podoben listnati gozd, le da v njem rastejo številnejše drevesne vrste (hrast, javor, breza), v višjih legah prehaja v mešane in iglaste gozdove (bor, smreka, macesen). V južnih delih rastejo zimzeleni subtropski gozdovi (lovor, palme).

Demografija

Prebivalstvo

Prebivalci so Korejci in govorijo korejski jezik ter pišejo v pisavi hangul, ki jo je 1443 uvedel kralj Sejong iz dinastije Joseon.

S hitrim gospodarskim razvojem se je v 60. letih rodnost začela zmanjševati, tako da danes prevladujejo majhne družine (l. 2000: povprečno 3,2 člana). Ker hkrati s tem upada delež mladega prebivalstva (l. 1988: 27,3 % mlajših od 15 let) in narašča delež starejših (l. 1988: 7,2 starejših od 60 let), bo Južna Koreja kmalu imela podobne demografske težave kot Japonska in Evropa.

V državi živi še okoli 2 % Japoncev in okoli 50.000 Kitajcev, predvsem v Seulu. V tujini živi okoli 5,2 milijonov Južnokorejcev (največ na Japonskem: okoli 2 milijona).

Za Južno Korejo velja enako kot za njeno severno sosedo, da je prebivalstvo v primeri z drugimi azijskimi državami izrazito homogeno. Edina pomembna etnična skupina je približno 30 000 Kitajcev, ki živijo v glavnem v Seulu. Korejščina, uradni jezik na severu in jugu, odseva izredno etnično enotnost polotoka. Čeprav obstaja šest glavnih narečij, so razlike med njimi tako neznatne, da se vsi Korejci razumejo. Korejski jezik spada v skupino uralo-altajskih jezikov. V 15. stoletju se je razvila samostojna korejska pisava hangul, ki naj bi zamenjala dotlej prevladujočo uporabi kitajskih pismenk.

Glavno mesto Južne Koreje je Seul (starejše ime Söul) in meri približno 21,55 mil. Povprečna letna realna rast prebivalcev (1994-2004) je 4,7 %. Na njej od leta 2004 živi približno 48 milijonov prebivalcev, kar je pribl. 480 prebivalcev na kvadratni kilometer.

Večja mesta: Seul, Busan, Incheon, Daegu, Daejeon…

Poselitev

Južna Koreja je zelo gosto poseljena. Najbolj naseljene so predvsem ravnine na zahodu in kotline na jugu.

Po koncu korejske vojne je s severa pribežalo okoli 1,8 milijonov beguncev, ki so jih večinoma naselili v Seulu Busanu. V letih 1960 – 1990 sta hitro industrializacijo spremljala izjemna rast mest (Seul l. 1960: 2,4 mil.).

Gospodarstvo

Republika Koreja spada med gospodarsko najbolj dinamične države na svetu. Skupaj s Tajvanom in obema azijskima mestnima državama – Hongkongom in Singapurom – sestavlja »štiri tigrčke« na obrobju Tihega oceana.

Kmetijstvo

V nasprotju z industrijo je kmetijski sektor rasel bistveno počasneje. Do srede sedemdesetih let so dosegli triodstotno povprečno letno rast, odtlej pa se je letna stopnja rasti znižala na približno 2 %.

Daleč najpomembnejši pridelek je riž, sledijo mu ječmen, soja, krompir in sadje.

Pomemben sestavni del kmetijstva je tudi ribolov, saj zaposluje velik del ljudi in je zelo pomemben za prehrano domačega prebivalstva in za izvoz. Južnokorejsko ribiško ladjevje spada med največje na svetu.

Industrija

Južnokorejska industrija sodi med najhitreje razvijajoče na svetu. Najprej so razvijali delovno intenzivne panoge (tekstilna), kasneje pa se je preusmerila v kapitalsko intenzivne panoge (strojna, elektronska, avtomobilska in oborožitvena) s poudarkom na industriji visokih tehnologij.

Največja industrijska podjetja so Samsung Electronic (mikročipi), Hundai Motors, Kia Motors…

Črna metalurgija je pomembna osnova domače avtomobilske, strojne in ladjedelniške industrije. Sodi med največje proizvajalke surovega železa in jekla. Močna je tudi barvna metalurgija, predvsem talilnice bakra, cinka in svinca.

Med pomembnejšimi panogami je tudi kemična industrija.

Je tudi ena največjih proizvajalk tekstila na svetu, vendar je v zadnjih letih precej svoje proizvodnje preselila v države s cenejšo delovno silo (predvsem na Kitajsko).

Turizem

Južno Korejo vsako leto obišče precej turistov. Glavne turistične privlačnosti so narodni parki in številni kulturni spomeniki (budistični samostani).

Umetnost in kultura

Korejci naseljujejo svoj polotok že več kot 3.000 let. Korejska kultura se je začela razcvetati ob koncu 3. stoletja, med obdobjem, ki ga poznajo kot Obdobje treh kraljestev.

Korejska glasba ima dolgo tradicijo. Korejci imajo radi glasbo in ples, ljudsko glasbo pa igrajo tako kot v starih časih.

Korejska glasba temelji na petnotni lestvici – v nasprotju s sedemnotno, ki jo uporabljajo predvsem v zahodni glasbi. Glasbeniki igrajo na vrsto glasbil, kakršna so changgo, boben, kayagum, bambusova palčka…

Vera

Budizem, daoizem in konfucianizem so prodrli iz Kitajske v Korejo in od tod na Japonsko. Edina veroizpoved, ki je prišla v Korejo po »morski poti«, je bilo krščanstvo. Zaradi številnih verskih naukov, ki so v stoletjih prodrli v Korejo, so se mnogi stopili med seboj. Vseeno je največ budistov, njim sledijo konfucianisti.

Viri

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 »South Korea«. Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno 1. oktobra 2009.
  2. Gini index CIA World Fact Book
  3. Human Development Report 2009. Organizacija združenih narodov (str. 171, 204)
  4. po ustnem izročilu
    Savada A.M. (1992). South Korea: A Country Study. Area handbook series. Federal Research Division, Library of Congress. Washington, D.C., str. 109

Glej tudi

Zunanje povezave

Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA