Konklave: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (Robot: Dodajanje szl:Kůnklawe
TjBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2) (Robot: Dodajanje lv:Konklāvs
Vrstica 51: Vrstica 51:
[[la:Conclave]]
[[la:Conclave]]
[[lt:Konklava]]
[[lt:Konklava]]
[[lv:Konklāvs]]
[[nl:Conclaaf]]
[[nl:Conclaaf]]
[[no:Pavevalg]]
[[no:Pavevalg]]

Redakcija: 04:54, 5. marec 2013

Konkláve je skupek postopkov, ko kardinali, ki imajo volilno pravico, izberejo novega papeža. Volilno pravico imajo vsi kardinali, ki na dan izpraznjenega apostolskega sedeža še niso dopolnili 80 let. Takšnih kardinalov je lahko največ 120.

Alojzij kardinal Ambrožič je prvi slovenski kardinal, ki je sodeloval na kakšnem konklavu, in sicer je bilo to po smrti Janeza Pavla II., na konklavu, iz katerega je izšel njegov naslednik papež Benedikt XVI.

Zgodovinski razvoj konklave

Konklave lat. conclave je ime za sobo ali prostor, katerega zaklenemo, v njem pa se zberejo kardinali in so tam zaprti, dokler ne izberejo novega papeža. Takšno obliko izbire papeža so uvedli v Rimokatoliški cerkvi leta 1274 na drugem Lyonskem koncilu. Takšna obliko izbiranja Papeža se je izvajala nato na Kvirinalu v Rimu, od leta 1870 naprej pa v Vatikanu. Vatikan kjer glasujejo sedaj ima urejene oddvojene prostore kamor se lahko kardinali umaknajo za razmislek in molitev, to so zgolj manjše celice z nekaj opreme. Zasedanja skupnosti potekajo zjutraj in zvečer v Sikstinski kapeli. Konklave se prične deseti dan po papeževi smrti in konča po pravilih takrat, ko eden od kandidatov dobi 2/3 vseh glasov. Leta 1950 so to pravilo poravili, sedaj mora dobiti 2/3 plus 1 glas. Ves čas glasovanja živijo kardinali izločeni od zunanjega sveta.

Vir

  • Splošni religijski leksikon-Opći religijski leksikon (M-Ž)/Zagreb

Zunanje povezave


Predloga:Link FA Predloga:Link FA