Slap: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.3) (Robot: Dodajanje ml:വെള്ളച്ചാട്ടം |
→Geologija: dopolnjeno |
||
| Vrstica 23: | Vrstica 23: | ||
=== Geologija === |
=== Geologija === |
||
Po nastanku se slapovi delijo na: |
|||
* [[rastoči slap]]ovi (običajno [[lehnjak]]ovi slapovi) |
|||
* [[nižajoči slap]]ovi ([[erozija]], [[korozija]], raztapljanje kamnine) |
|||
'''Rastoči slap''' - konstruktiven - nastane zaradi v vodi raztopljenega kalcijevega karbonata v kraškem svetu in ki se nabira v plasti (običajno [[lehnjak]]ovi slapovi) |
|||
'''Nižajoči slap''' - destruktiven, ki se nižajo zaradi [[erozija|erozije]], [[korozij]]e ali raztapljanja kamnine, dokler ne ostane samo soteska. Dalje se ti delijo na: |
|||
* umikajoči slap (subsekventni slap) - ob ustju slapa je odpornejša kamnina, spodaj pa mehkejša, ki jo voda spodje dokler trša ne obvisi v zraku in se zlomi; proces se ponovi; primer sta Vintgarski in Nemiljski šum; |
|||
* dolbeči slap (konsekventni slap), ki se še deli na: |
|||
** kamninsko pogojeni slap - menjavajo se različno odporne kamnine (Jermanov slap), |
|||
** tektonski slap - nastane ob prelomih kamnin (Savica), |
|||
** obviseli slap - nastane na robu obviselih stranskih dolin (Peričnik), |
|||
** pregradni slap - pada preko sklanih podorov, ledeniških moren ali skalnih blokov (Čedca). |
|||
[[Slika:Havasu Falls 1a md.jpg|thumb|260px|left|[[Havasu]] blizu kraja Supai v [[Arizona|Arizoni]] |
[[Slika:Havasu Falls 1a md.jpg|thumb|260px|left|[[Havasu]] blizu kraja Supai v [[Arizona|Arizoni]] |
||
([[Združene države Amerike|ZDA]]) je zgled prosto padajočega slapu]] |
([[Združene države Amerike|ZDA]]) je zgled prosto padajočega slapu]] |
||
Redakcija: 17:40, 2. marec 2013
Za druge pomene glej Slap (razločitev).
Sláp je padajoča voda, ki na kratki razdalji premaguje večjo nadmorsko višino. Lastnosti po ožjem pojmovanju:
- vodotok, ki ima nagib več kot 45° - 100 % naklon,
- višinska razlika med vrhom in dnom slapa je enaka ali višja od 5 m,
- razlika med dvema stopnjama slapa je manjša od 5 m.
Delitev slapov
Splošna delitev
Višina
- brzice
- skočniki (višine od 1–5 m)
- skočniki z močnim pretokom - šumniki
- majhni slapovi (5–15 m)
- srednje veliki slapovi (15–30 m)
- veliki slapovi (več kot 30 m)
Geologija
Po nastanku se slapovi delijo na:
Rastoči slap - konstruktiven - nastane zaradi v vodi raztopljenega kalcijevega karbonata v kraškem svetu in ki se nabira v plasti (običajno lehnjakovi slapovi)
Nižajoči slap - destruktiven, ki se nižajo zaradi erozije, korozije ali raztapljanja kamnine, dokler ne ostane samo soteska. Dalje se ti delijo na:
- umikajoči slap (subsekventni slap) - ob ustju slapa je odpornejša kamnina, spodaj pa mehkejša, ki jo voda spodje dokler trša ne obvisi v zraku in se zlomi; proces se ponovi; primer sta Vintgarski in Nemiljski šum;
- dolbeči slap (konsekventni slap), ki se še deli na:
- kamninsko pogojeni slap - menjavajo se različno odporne kamnine (Jermanov slap),
- tektonski slap - nastane ob prelomih kamnin (Savica),
- obviseli slap - nastane na robu obviselih stranskih dolin (Peričnik),
- pregradni slap - pada preko sklanih podorov, ledeniških moren ali skalnih blokov (Čedca).
Oblika
- prosto padajoči slap
- voda pada čez navpično steno. Stene največkrat naredijo tektonski premiki (npr. Rinka)
- pahljača
- slap, kjer je vrh ožji od dna (npr. Gorejca)
- strmi potoki
- slap teče po podlagi (npr. Predelski slap)
- slap v strmem kanalu - koritu (npr. Slap Igla)
- enostopenjski slap
- dvo- ali večstopenjski slap
- kaskade (npr. slapovi Krke)
- ozkopremenski slap (npr. Peričnik)
- širokopremenski slap (npr. Boka)
- enopramenski slap
- dvo- ali večpramenski slap (npr. Savica)
- slapišče (npr. Nadiško slapišče)
- podkev
- slap v obliki črke U (npr. slapovi reke Iguazú)
Vodni pretok
- stalni slapovi - stalen pretok vode ali pretežni del leta
- občasni slapovi (Govic)
Slovenski slapovi
Največ slapov v Sloveniji je v Posočju in na območju Triglavskega narodnega parka [1].
V Evropi ima največ slapov Norveška.
