Michelangelo Buonarroti: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (Robot: Dodajanje mzn:میکل آنژ
MastiBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (Robot: Odstranjevanje fa:میکل‌ آنژ
Vrstica 135: Vrstica 135:
[[eu:Michelangelo]]
[[eu:Michelangelo]]
[[ext:Michelangelo]]
[[ext:Michelangelo]]
[[fa:میکل‌ آنژ]]
[[fi:Michelangelo]]
[[fi:Michelangelo]]
[[fiu-vro:Michelangelo]]
[[fiu-vro:Michelangelo]]

Redakcija: 02:44, 1. marec 2013

Michelangelo Buonarroti

Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Italija, † 18. februar 1564, Rim, Italija.

Michelangelo je eden najpomembnejših italijanskih umetnikov. Njegova najbolj znana dela so poslikava stropa Sikstinske kapele in freska Poslednja sodba na oltarni steni te kapele, kipi David, Mojzes in Pieta, grobnica Medičejcev in med arhitekturami kupola bazilike svetega Petra v Rimu.

Življenje in delo

David (izvirnik), Accademia (muzej), Firence
Kopija Davida pred palačo Vecchio (Palazzo Vecchio) v Firencah, kjer je prvotno stal izvirnik

Michelangelova družina je pripadala nižjemu plemstvu. Odraščal je v Firencah in kasneje v mestecu Settignano, kjer je imel njegov oče kamnolom marmorja.

Navkljub očetovim željam se je Michelangelo odločil, da se bo učil kiparstva pri Domenicu Ghirlandaiu. Navdušeni Domenico ga je priporočil vladarju Firenc, Lorenzu de' Medici in od leta 1490 do 1492 je Michelangelo obiskoval Lorenzovo šolo, kjer je izklesal dva reliefa, Bitka kentavrov in Madonna na stopnicah.

Po Lorenzovi smrti leta 1492 je Piero de' Medici (Lorenzov najstarejši sin in novi glavar družine Medici) Michelangelu odklonil podporo. V tem času je začelo prihajati tudi do verskih nemirov, ki jih je spodbujal duhovnik Savonarola. Michelangelo je za tri leta odšel v Bologno, ko pa je kardinal San Giorgo odkupil njegovega Kupida, so ga povabili v Rim (leta 1496). Antična umetnost je navdihnila številna njegova dela, med drugim Bakhusa, Sužnje, figure na stropu Sikstinske kapele.

Čez štiri leta se je Michelangelo vrnil v Firence, kjer je izklesal njegovo verjetno najbolj znano kiparsko delo, Davida. Naslikal je tudi Sveto družino.

Leta 1503 je novoizvoljeni papež Julij II. Michelangela poklical nazaj v Rim, da bi mu zgradil grobnico. Vendar je moral Michelangelo svoje delo velikokrat prekiniti zaradi drugih nalog, predvsem zaradi poslikave stropa Sikstinske kapele, ki je trajala štiri leta (1508 - 1512). Tako je Michelangelo na grobnici delal kar 40 let, ne da bi jo končal.

Leta 1513 je papež Julij II. umrl in njegov naslednik, Leon X., Medici, je Michelangelu naročil, naj obnovi pročelje bazilike svetega Lorenza v Firencah in jo okrasi s kipi. Naslednja tri leta so minila v risanju načrtov in poskusih odprtja novega kamnoloma, vendar so delo ustavili finančni problemi njegovega mecena.

Kljub polomu pri projektu so Medičejci pri Michelangelu naročili še eno delo, družinsko grobnico v baziliki svetega Lorenza. Ta projekt je na srečo končan v večjem obsegu, Michelangelo se je z njim ukvarjal v dvajsetih in tridesetih letih 16. stoletja. Michelangelo je kot kipar in arhitekt zasnoval kipe in notranjost grobnice. Dve največji grobnici pripadata dvema manj pomembnima Medičejcema, Lorenzovemu sinu in vnuku, ki sta umrla mlada. Lorenzo Veličastni je pokopan v kotu kapele brez posebnega kipa, kot je bilo prvotno načrtovano.

Michelangelova Poslednja sodba. Sveti Bartolomej drži svojo odrto kožo. Obraz na koži pripisujejo Michelangelu.

Leta 1527 so Florentinci Medičejce vrgli z oblasti in ustanovili republiko. Mesto je bilo oblegano in Michelangelo je pomagal pri utrjevanju obzidja (1528 - 1529). Mesto je padlo leta 1530 in Medičejci so se vrnili na oblast. Michelangelo je zaradi nestrinjanja z njimi zapustil Firence in pustil pomočnike, da so nadaljevali delo na grobnici. Veliko let kasneje so njegovo truplo pripeljali iz Rima, da so izpolnili maestrovo zadnjo željo in ga pokopali v ljubljeni Toskani.

Fresko Poslednja sodba na oltarju Sikstinske kapele je naročil papež Pavel III. Michelangelo jo je slikal od leta 1534 do 1541. Leta 1546 so Michelangela postavili za glavnega arhitekta nove bazilike svetega Petra v Vatikanu in naredil je načrte za njeno kupolo.

Michelangelo je umrl 18. februarja 1564 v Rimu, star je bil 88 let. Njegovo življenje je opisal Giorgio Vasari v delu Vite.

Ko je Michelangelo končal Poslednjo sodbo, so ga obtožili obscenosti zaradi slik golih oseb, ki imajo vidne genitalije (tudi v papeževi zasebni kapeli). Proti njemu so sprožili cenzorsko kampanjo, da bi slike odstranili, vendar je bil papež na Michelangelovi strani. Po Michelangelovi smrti je bil izdan zakon, da se genitalije prekrije. Daniele da Volterra, Michelangelov učenec, je tako prekril sporna mesta s tančico, ostalo pa je pustil nespremenjeno. Ob restavraciji freske leta 1993 so se restavratorji odločili, da popravke pustijo. V Neaplju pa hranijo necenzurirano kopijo originala, ki jo je naredil Marcello Venusti.

Michelangelo kot arhitekt

Kapitol

Michelangelo je naredil tudi veliko načrtov za zgradbe. Okrog leta 1530 je oblikoval knjižnico Laurentiano v Firencah, ki se drži cerkve svetega Lorenza. Uporabil je nove stile, kot so stebri, ki se proti vrhu tanjšajo in stopnišče s kontrastnimi pravokotnimi in okroglimi oblikami.

Michelangelo je tudi zasnoval trg na Kapitolskem griču (Campidoglio). To mu je naročil papež Pavel III., da bi s simbolom novega Rima očaral nemškega kralja Karla V., ki naj bi Rim obiskal leta 1538. Michelangelo je narisal elipsasto oblikovan tlak na trgu, na sredi katerega stoji kip rimskega cesarja Marka Avrelija. Trg je oblikovan tako, da za gledalca, ki stoji na balkonu nad njim, izgleda okrogel. Po Kapitolu se zgleduje tudi Prešernov trg v Ljubljani.

Michelangelo je načrtoval tudi novi pročelji za Palazzo dei Conservatori in Palazzo Senatore, v katerih se danes nahaja Kapitolski muzej.

Michelangelo kot človek

Mojzes, cerkev San Pietro in vincoli

Michelangelo je bil pogosto aroganten do drugih in vedno nezadovoljen sam s sabo, mislil je, da umetnost prihaja iz notranjega navdiha in iz kulture. V nasprotju s tekmecem, Leonardom da Vincijem, je Michelangelo videl naravo kot sovražnika, ki ga je treba premagati. Prepričan je bil, da je kiparjeva naloga osvoboditi obliko, ki je ujeta v kamnu. To je najlepše vidno pri nekaterih njegovih nedokončanih kipih, ki izgledajo, kakor da se hočejo osvoboditi spon kamna.

Njegovi liki odražajo tudi moralne občutke, kar se najbolje vidi na obraznem izrazu Davida. Tudi Poslednja sodba je prikaz velike krize.

Mnoge anekdote nam prikazujejo, kako zelo je bil Michelangelo cenjen že za časa življenja. Pravijo, da je že kot vajenec naredil tako dovršen kip otroka, da so ga kasneje prodali kot izvirno rimsko starino. Še ena anekdota pravi, da je Michelangelo, ko je končal Mojzesa (sedaj v cerkvi San Pietro in Vincoli) v Rimu, s kladivom udaril po kolenu kipa in zavpil: »Zakaj ne govoriš z mano?«

Dela

Viri

  • Irving Stone, V zanosu in obupu, Michelangelov življenjepis (roman)

Zanimivosti

Glej tudi

Zunanje povezave

{{subst:#if:Michelangelo|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1475}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1564}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1475

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1564}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1564

}}]]

Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA