Cekinov grad: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ILipovšek (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (Robot: Dodajanje en:Cekin Mansion
Vrstica 32: Vrstica 32:
[[Kategorija:Muzej novejše zgodovine Slovenije]]
[[Kategorija:Muzej novejše zgodovine Slovenije]]
[[Kategorija:Park Tivoli, Ljubljana]]
[[Kategorija:Park Tivoli, Ljubljana]]

[[en:Cekin Mansion]]

Redakcija: 06:14, 26. februar 2013

Cekinov grad

Cekinov grad je poznobaročni grad na Celovški cesti 23 v sklopu parka Tivolija (Ljubljana). Trenutno je v gradu Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Zgodovina

Na mestu sedanjega gradu je bil v 17. stoletju sezidan zidani dvor. Lastniki slednjega so bili bogati meščani: Sigmund Staer (do 1739), Luka Ravnikar (do 1742) in Jurij Marn (do 1752).[1]

V prvi polovici 18. stoletja je lokacijo odkupil Leopold Karl Lamberg, ki je tu leta 1752 dal postaviti baročni grad po načrtih Johanna Georga Schmidta; grad je bil dokončan leta 1755.[2] Lamberg je okoli dvorca vzpostavil zemljiško gospostvo Leopoldsruhe, ki je obsegalo 3 in 1/3 hube na Jami, na Ižanskem, posestvo Bokalc ter osem kajž v Spodnji Šiški.[3] Po njegovi smrti in smrti njegovega sina je grad podedovala Ivana Lamberg, žena Leopoldovega sina, ki se je pozneje ponovno poročila s madžarskim konjeniškim častnikom in jahalnim mojstrem Lovrom Szőgenyem. Ljubljančani so njegov priimek poslovenili in od takrat je grad znan kot Cekinov grad.[4] Slednji je tudi povečal posestvo z vključitvijo posestva Bokalc in dvorca Schönau.[3]

Pozneje je grad, ki je bil vedno bivalni objekt, zamenjal več lastnikov: Pagliaruzzijevi (pri njih je stanoval France Prešeren)[2] in zadnji ob koncu druge svetovne vojne je bila družina Petra Kozlerja, avtorja Zemljevida Slovenske dežele in pokrajin. Po vojni so grad nacionalizirali in od leta 1955 je namenjen muzejski dejavnosti.[5]

V letih 1990-92 je bil grad obnovljen ter istočasno zgrajen še komunikacijski stolp, ki povezuje spodnje prostore z mansardo, kjer se nahajajo pisarne muzejskih kuratorjev. Za obnovo je avtor projekta Jurij Kobe leta 1992 prejel Plečnikovo nagrado.[6]

Leta 2002 je bil grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.[2]

Trenutno je Cekinov grad še vedno predmet denacionalizacije.[7]

Viri in opombe

Glej tudi