Krvavec: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ILipovšek (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 40: Vrstica 40:
[[Slika:Krvavec poleti.JPG|thumb|200px|desno|Krvavec poleti]]
[[Slika:Krvavec poleti.JPG|thumb|200px|desno|Krvavec poleti]]
[[Slika:Krvavec3.jpg|thumb|desno|200px|Dom na Krvavcu (ski hotel)]]
[[Slika:Krvavec3.jpg|thumb|desno|200px|Dom na Krvavcu (ski hotel)]]
Prvo žičnico so slovesno odprli [[2. avgust]]a [[1958]]. Napravo, ki je bila sprva namenjena na Kočevsko, a se je zaradi spleta naključij znašla na [[Gorenjska|Gorenjskem]], je izdelalo podjetje ''Žičnica Ljubljana''. Obratovala je petnajst let.
Prvo žičnico so slovesno odprli [[2. avgust]]a [[1958]]. Napravo, ki je bila sprva namenjena na Kočevsko, a se je zaradi spleta naključij znašla na [[Gorenjska|Gorenjskem]], je izdelalo podjetje ''Žičnica Ljubljana''. Obratovala je petnajst let. Potnike je iz Zanjivca do Gospinca peljala 17 minut.
Ko so gradili prvi oddajnik in planinski dom, so za prevoz težkih tovorov postavili tovorno žičnico, ki je bila nato preurejena v smučarsko. Zmogljivost naprave je bila 120 smučarjev na uro.
Ko so gradili prvi oddajnik in planinski dom, so za prevoz težkih tovorov postavili tovorno žičnico, ki je bila nato preurejena v smučarsko. Zmogljivost naprave je bila 120 smučarjev na uro.
Leta [[1966]] so postavili vlečnico od Tihe doline do Njivic in enosedežnico ''Gospinca'' do [[Dom na Krvavcu|Doma na Krvavcu]]. Slednja obratuje še danes. Leta [[1970]] so predali namenu dvosedežnico ''Tiha dolina'', ki jo je v smučarski sezoni [[2008]]/[[2009]] nadomestila nova sodobna štirisedežnica. [[1968]]. leta je smučarske proge pričel utrjevati prvi [[ratrak|teptalni stroj]].
Leta [[1966]] so postavili vlečnico od Tihe doline do Njivic in enosedežnico ''Gospinca'' do [[Dom na Krvavcu|Doma na Krvavcu]], slednja obratuje še danes. Leta [[1970]] so predali namenu dvosedežnico ''Tiha dolina'', ki jo je v smučarski sezoni [[2008]]/[[2009]] nadomestila nova sodobna štirisedežnica. [[1968]]. je smučarske proge pričel utrjevati prvi [[ratrak|teptalni stroj]].
Leta [[1973]] so ustanovili ''Konzorcij za gradnjo RTC Krvavec''. Rezultat je bila nova kabinska žičnica z ovalnimi kabinami [[Francija|francoskega]] podjetja Poma, popularno imenovanimi ''jajčka''. Naprava je delovala 26 let. Ko je postala ozko grlo smučišča, jo je leta [[1999]] nadomestila nova, zmogljivejša kabinska žičnica. Leta 1973 so odprli dvosedežnico ''Vrh Krvavca'' (nova šestsedeženica jo je nadomestila leta [[2006]]), vlečnico do Podgradišča, Luže in Njivic (obe stari napravi je leta [[1989]] nadomestila dvosedežnica ''Njivice I'', tri leta kasneje tudi dvosedežnica ''Njivice II''). Konec 70. let 20. stoletja so smučišče razširili do Križke planine, kjer so izročili namenu dvosedežnico ter dve vlečnici na Kržišče. Tedaj je pričela obratovati še najvišja dvosedežnica na Krvavcu, dvosedežnica ''Zvoh'', ki ima zgornjo postajo na 1971 metrih nad morjem. Danes ima celotno smučišče urejeno umetno zasneževanje.
Leta [[1973]] so ustanovili ''Konzorcij za gradnjo RTC Krvavec''. Rezultat je bila nova kabinska žičnica z ovalnimi kabinami [[Francija|francoskega]] podjetja Poma, priljubljeno imenovanimi ''jajčka''. Naprava je delovala 26 let. Ko je postala ozko grlo smučišča, jo je leta [[1999]] nadomestila nova, zmogljivejša kabinska žičnica. Leta 1973 so odprli dvosedežnico ''Vrh Krvavca'' (nova šestsedeženica jo je nadomestila leta [[2006]]), vlečnico do Podgradišča, Luže in Njivic (obe stari napravi je leta [[1989]] nadomestila dvosedežnica ''Njivice I'', tri leta kasneje tudi dvosedežnica ''Njivice II''). Konec 70. let so smučišče razširili do Križke planine, kjer so izročili namenu dvosedežnico ter dve vlečnici na Kržišče. Tedaj je pričela obratovati še najvišja dvosedežnica na Krvavcu, dvosedežnica ''Zvoh'', ki ima zgornjo postajo na 1971 metrih nad morjem. Danes ima celotno smučišče urejeno umetno zasneževanje.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

Redakcija: 21:49, 24. februar 2013

Vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp in smučišče Krvavec

Krvavec je gora v Kamniško-Savinjskih Alpah v občini Cerklje na Gorenjskem. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec, ki je glavnemu mestu Slovenije najbližje smučišče (oddaljeno 25 km).

Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku RTV Slovenija. Dostop do smučišča je s kabinsko žičnico, v mesecih brez snežne odeje pa je dostopen tudi po pretežno asfaltirani cesti iz Cerkelj preko Ambroža pod Krvavcem.

Izvor imena

Po ljudskem izročilu je ime nastalo v času turških vpadov. Pripoved pravi, da so domačini v zelo slabem vremenu pod pretvezo spravili Turke v prepadne stene Kokrškega grebena. Ker je bilo to za napadalce usodno, naj bi ime izhajalo in spominjalo na tedaj velike količine prelite krvi.

Smučišče Krvavec

Sklop smučarskih prog je na nadmorski višini od 1450 m do 1971 m, v skupni izmeri ima 26 km urejenih smučarskih prog. V povprečju omogoča 100 smučarskih dni letno. Za najmlajše je urejen vrtec na snegu ob vlečnici Luža, prav tako pa je tam postavljenih nekaj objektov za deskarje na snegu.

Smučarske naprave

Smučišče
ime naprave vrsta naprave
Gospinca enosedežnica
Tiha dolina štirisedežnica
Križka planina dvosedežnica
Vrh Krvavca šestsedežnica
Njivice I dvosedežnica
Njivice II dvosedežnica
Zvoh dvosedežnica
Luža vlečnica
Kržišče A vlečnica
Kržišče B vlečnica

Zgodovina smučišča

Krvavec poleti
Dom na Krvavcu (ski hotel)

Prvo žičnico so slovesno odprli 2. avgusta 1958. Napravo, ki je bila sprva namenjena na Kočevsko, a se je zaradi spleta naključij znašla na Gorenjskem, je izdelalo podjetje Žičnica Ljubljana. Obratovala je petnajst let. Potnike je iz Zanjivca do Gospinca peljala 17 minut. Ko so gradili prvi oddajnik in planinski dom, so za prevoz težkih tovorov postavili tovorno žičnico, ki je bila nato preurejena v smučarsko. Zmogljivost naprave je bila 120 smučarjev na uro. Leta 1966 so postavili vlečnico od Tihe doline do Njivic in enosedežnico Gospinca do Doma na Krvavcu, slednja obratuje še danes. Leta 1970 so predali namenu dvosedežnico Tiha dolina, ki jo je v smučarski sezoni 2008/2009 nadomestila nova sodobna štirisedežnica. 1968. je smučarske proge pričel utrjevati prvi teptalni stroj. Leta 1973 so ustanovili Konzorcij za gradnjo RTC Krvavec. Rezultat je bila nova kabinska žičnica z ovalnimi kabinami francoskega podjetja Poma, priljubljeno imenovanimi jajčka. Naprava je delovala 26 let. Ko je postala ozko grlo smučišča, jo je leta 1999 nadomestila nova, zmogljivejša kabinska žičnica. Leta 1973 so odprli dvosedežnico Vrh Krvavca (nova šestsedeženica jo je nadomestila leta 2006), vlečnico do Podgradišča, Luže in Njivic (obe stari napravi je leta 1989 nadomestila dvosedežnica Njivice I, tri leta kasneje tudi dvosedežnica Njivice II). Konec 70. let so smučišče razširili do Križke planine, kjer so izročili namenu dvosedežnico ter dve vlečnici na Kržišče. Tedaj je pričela obratovati še najvišja dvosedežnica na Krvavcu, dvosedežnica Zvoh, ki ima zgornjo postajo na 1971 metrih nad morjem. Danes ima celotno smučišče urejeno umetno zasneževanje.

Glej tudi

Zunanje povezave