Zavitek: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: et:Struudel |
m r2.7.2+) (Robot: Dodajanje be:Штрудэль |
||
Vrstica 52: | Vrstica 52: | ||
[[bar:Strudl]] |
[[bar:Strudl]] |
||
[[be:Штрудэль]] |
|||
[[bg:Щрудел]] |
[[bg:Щрудел]] |
||
[[de:Strudel (Gericht)]] |
[[de:Strudel (Gericht)]] |
Redakcija: 19:09, 23. februar 2013
Zavitek (pogovorno štrudel) je jed, pripravljena iz listnatega ali vlečenega testa z nadevom. Lahko je sladek ali slan. Jed je postala priljubljena v 18. stoletju na območju habsburške monarhije.
Čeprav je zavitek najpogosteje povezan z avstrijsko kuhinjo, je nacionalna jed več narodov znotraj nekdanje monarhije.
Najstarejši zapisani recept je iz leta 1696, nahaja pa se v Dunajski mestni knjižnici (Wiener Stadtbibliothek).[1] Sama osnova jedi (listnato testo) izvira iz Bizanca ali Bližnjega vzhoda (baklava).[2]
Poimenovanje
V Sloveniji pogovorno zavitek poimenujemo z nemško tujko štrudelj, štrudel, štrudl, štrud´l (nemško Strudel). Na Hrvaškem zavitek imenujejo štrudla ali štrudel, na Češkem závin ali štrúdl[3], na Slovaškem štrúdľa ali závin, v Romuniji ștrudel, v Srbiji štrudla ali savijača, na Madžarskem pa rétes. Zavitek je priljubljen tudi v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah.
Vrste
Najbolj poznana sta:
- jabolčni zavitek
- sirov zavitek (pripravljen s skuto)
Znani zavitki so še:
- mesni
- mesno-zelenjavni
- smetanov
- bučni
- češnjev/višnjev
- makov
- rozinov
- slivov
- lešnikov,
- marelični
- špinačni
- zeljni
Tradicionalni avstrijski zavitek naj bi bil narejen iz tako tankega testa, da bi lahko skozenj prebral časopis.[4]
Opombe in sklici
- ↑ im 1696 erschienenen „Koch-Puech“ (vgl. Maier-Bruck 1993), welches sich im Bestand der Wien-Bibliothek im Rathaus befindet
- ↑ Über die Türken kam der Strudel dann nach Ungarn. Über Ungarn kam dann der Strudel nach Wien und eroberte von hier aus schließlich die ganze Welt.
- ↑ recepty/závin
- ↑ der Teig muss so dünn sein, dass die Köchin einen darunter liegenden Liebesbrief lesen kann oder der Wirt die Zeitung