Etiopija: Razlika med redakcijama
m r2.7.3) (robot Dodajanje: gu:ઇથિયોપિયા |
m r2.7.3) (Robot: Spreminjanje ckb:ئەتیۆپیا v ckb:ئیتیۆپیا |
||
Vrstica 212: | Vrstica 212: | ||
[[ca:Etiòpia]] |
[[ca:Etiòpia]] |
||
[[ceb:Etiopia]] |
[[ceb:Etiopia]] |
||
[[ckb: |
[[ckb:ئیتیۆپیا]] |
||
[[crh:Abeşistan]] |
[[crh:Abeşistan]] |
||
[[cs:Etiopie]] |
[[cs:Etiopie]] |
Redakcija: 16:26, 23. februar 2013
| |||||
Nacionalno geslo: - | |||||
Uradni jezik | amharščina | ||||
Glavno mesto | Adis Abeba | ||||
Predsednik | Girma Volde-Giorgis | ||||
Predsednik vlade | Ato Meles Zenavi | ||||
Površina - Skupno - % vode |
27. na svetu 1.104.300 km² 0,7 % | ||||
Prebivalstvo - Skupno (leto) - Gostota |
14. na svetu 85.237.000 79/km² | ||||
Neodvisnost - Datum |
Od nekdaj
| ||||
Valuta | etiopski bir | ||||
Časovni pas | UTC +3 | ||||
Državna himna | Vedefit gesgeši voude henate Itjop'ija (Korakaj naprej, draga mati Etiopija) | ||||
Vrhnja internetna domena | .ET | ||||
Nacionalna klicna koda | 251 |
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki. Država na severu meji na Eritrejo, na severovzhodu na Džibuti, na vzhodu na Somalijo, na jugu na Kenijo in na zahodu na Sudan.
Staro udomačeno ime za Etiopijo je Abesinija.
Starodavna etiopska monarhija, edinstvena med afriškimi državami, je ohranjala svojo kolonialno neodvisnost skozi vso zgodovino razen v času 2. italijansko-abesinske vojne, ob italijanski zasedbi države med leti 1936 do 1941.
Zgodovina
Leta 1974 je vojaška uporniška skupina Derg odstavila cesarja Haileja Selassieja I. (vladal od leta 1930) in ustanovila socialistično državo. Vojaški režim je zaradi krvavega državnega udara, uporov, velikih suš, lakot in velikega števila beguncev leta 1991 strla zveza uporniških sil, Etiopska ljudska revolucionarna demokratična fronta (EPRDF). Leta 1994 so sprejeli ustavo, leta 1995 pa so bile prve večstrankarske volitve.
Obmejna vojna z nekdanjo odcepljeno etiopsko deželo Eritrejo, ki se je začela maja 1998, je okrepila vladajočo zvezo, vendar je prizadela državno gospodarstvo, ki je eno najsiromašnejših na svetu.
Politika
Upravna delitev
Etiopija je upravno razdeljena na 9 etničnih upravnih pokrajin (astedader akababivač, ednina - astedader akabibi) in na 2 samostojni mesti (označeno *):
- Adis Abeba*;
- Afar;
- Amhara,
- Benišangul/Gumaz;
- Diredava*;
- Gambela;
- Hararge;
- Oromija;
- Somali;
- Pokrajina južnih narodov, nacionalnosti in ljudstev;
- Tigre
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Geografija
Podnebje
V Danakilski kotlini je podnebje puščavsko, kar pomeni da stopinje presežejo več kot 50 stopinj celzija.Značilne je tudi to da je malo padavin(manj kot 200 mm). Na višavju je podnebje tropsko,vendar se z nadmorsko višino spreminja.
Rastje
Na višavju so zelo rodovitna tla na vulkanskih kamninah ,vendar so močno prizadeta zaradi erozije tal. Rastje je na Somalskem višavju: nizko-travna savana, v Danakilski kotlini puščava.V bolj namočenih jz. delih Etiopskega višavja raste tropski deževni gozd, ki proti S prehaja v savanski gozd in nizko grmičevje. Na Etiopskem višavju prevladujejo odprte travne površine s polji in pašniki.Gojijo: proso, kavo, tobak, bombaž, arašide Gozdovi pokrivajo 4 % površine države.
Gospodarstvo
Etiopija sodi med najrevnejše države na svetu, saj se okoli 85 % prebivalstva preživlja s samo-oskrbnim kmetijstvom in živi v revščini.
Kmetijstvo
S kmetijstvom se ukvarja 80 % prebivalcev. Gojijo govedo, koze in konje, koruzo, pšenico, ječmen, krompir, proso, kavovec, sladkorni trs in jam. Pomemben delež izvoza predstavljajo pridelki, kot so kava (246.000 ton letno), bombaž in oljnice.
Etiopija ima približno 5 milijonov hektarov gozdov kar pomeni, da gozdovi pokrivajo 4 % površine države.
Rudna bogastva
V Etiopiji so zaenkrat našli samo nekaj rudnega bogastva. Pridobivajo samo kuhinjsko sol iz slanih jezer v Danakilski kotlini, zlato in manjše količine niobija in tantala ter dragih kamnov.
Industrija
Država je industrijsko skromno razvita, izdelki so povečini namenjeni samo domačemu trgu. Poglavitne panoge so: tekstilna, živilska (sladkor, rastlinska olja, brezalkoholne pijače), usnjarska, obutvena, tobačna industrija in industrija gradbenega materiala.
Turizem
Turizem je slabo izkoriščen, vendar pa ima Etiopija velike možnosti za razvoj turizma - slikovito pokrajino, kulturne znamenitosti in narodne parke. Na leto pride samo okrog 102.000 tujih turistov
Demografski podatki
Kultura
Državni prazniki:
Datum | Slovensko ime | Krajevno ime | Opombe |
---|---|---|---|
7. januar | pravoslavni božič | ||
19. januar | praznik treh kraljev | Timket | |
2. februar | praznik žrtvovanja | Eid-ul-Adha | |
2. marec | bitka pri Adovi | ||
12. april | pravoslavni velikonočni ponedeljek | ||
25. april | koptski dobri petek | ||
2. maj | mulud | Mulud | |
5. maj | dan rodoljubov | ||
28. maj | konec vojaškega vladanja | ||
11. september | etiopsko/koptsko novo leto | ||
27. september | praznik pravega križa | ||
14. november | konec ramadama | Eid-al-Fitr |
Glej tudi
- Komunikacije v Etiopiji
- Transport v Etiopiji
- Oborožene sile Etiopije
- Zunanjepolitični odnosi Etiopije
- seznam suverenih držav
Zunanje povezave
- Vodnik po državah::Etiopija -- (v angleščini) - osredotočen na potovalne načrte in raziskovanja.