Nova Kaledonija: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (Robot: Dodajanje tpi:Niu Kaledonia |
m r2.7.2) (Robot: Dodajanje pa:ਨਿਊ ਕੈਲੇਡੋਨੀਆ |
||
Vrstica 146: | Vrstica 146: | ||
[[oc:Nòva Caledònia]] |
[[oc:Nòva Caledònia]] |
||
[[os:Ног Каледони]] |
[[os:Ног Каледони]] |
||
[[pa:ਨਿਊ ਕੈਲੇਡੋਨੀਆ]] |
|||
[[pam:New Caledonia]] |
[[pam:New Caledonia]] |
||
[[pl:Nowa Kaledonia]] |
[[pl:Nowa Kaledonia]] |
Redakcija: 13:02, 20. februar 2013
Nova Kaledonija Nouvelle-Calédonie
| |
---|---|
Himna: Marseljeza | |
Glavno mesto | Nouméa |
Uradni jeziki | Francoščina |
Vlada | prekomorski teritorij Francije |
Nicolas Sarkozy | |
Harold Martin | |
• Visoki komisar | Yves Dassonville |
Prekomorska posest Francije od 1853 | |
Površina | |
• skupaj | 18,575 km2 (154.) |
Prebivalstvo | |
• ocena Jan. 1, 2007 | 240,400[1] (176.) |
• popis avg./sept. 2004 | 230,789[2] |
• gostota | 13/km2 (200.) |
BDP (ocena 2003) | |
• skupaj (PKM) | $3.158 milijard (ni rangirana) |
• na preb. (PKM) | $14,800 (ni rangirana) |
HDI (2003) | n/a · n/a |
Valuta | CFP frank (XPF) |
Časovni pas | UTC +11 |
Klicna koda | +687 |
Internetna domena | .nc |
Nova Kaledonija (francosko: Nouvelle-Calédonie, kanaško: Kanaky) je otok v jugozahodnem Tihem oceanu. Otok ima od leta 1998 status francoske čezmorske države (med leti 1956 je imel status čezmorskega teritorija). Ime Nove Kaledonije izhaja iz latinskega imena za Škotsko. Glavno mesto je Nouméa.
Otok sta v prvi polovici 19. stoletja naselili tako Velika Britanija kot Francija, leta 1853 pa je postal francoska last. Po letu 1864 so ga štiri desetletja uporabljali kot kazensko kolonijo.
Notranje politično dogajanje je zapleteno zaradi avtohtone melanezijske etnične skupine Kanak, ki so sedaj v manjšini (okoli 44 %), zaradi upada prebivalstva in priseljevenja za časa francoske oblasti. Ostalo prebivalstvo predstavljajo potomci Francozov, ki so znani kot caldoches (ednina caldoch, -e), in majhna vzhodnoazijska manjšina.
Navduševanje za neodvisnost je začel Fronte de Liberation Nationale Kanak Socialiste (kratica FLNKS) leta 1985. FLNKS, ki jo je vodil pokojni Jean Marie Tjibaou, si je prizadevala za neodvisno državo 'Kanaky'. Nemir je vodil v dogovor o povečanju avtonomije v Soglasju iz Matignona leta 1988 in iz Noumee leta 1998. Leta 2018 bo izpeljan referendum o neodvisnosti.
Spori - mednarodni: Matejeve in Hunterjeve otoke si lastita tako Francija kot Vanuatu.
Viri in opombe
- ↑ (francosko) Institut de la statistique et des études économiques de Nouvelle-Calédonie (ISEE). »Bilan économique et social 2006 - Démographie« (PDF). Pridobljeno 24. junija 2007.
- ↑ (francosko) INSEE, Vlada Francije. »Recensement général de la population en Nouvelle-Calédonie - 2004«. Pridobljeno 24. junija 2007.
{{navedi splet}}
: Preveri vrednost|first=
(pomoč)