Dubrovnik: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m pp infopolje |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Infopolje Naselje |
{{Infopolje Naselje |
||
|official_name = Dubrovnik |
|official_name = Dubrovnik |
||
|official_name2 = Dubrovnika |
|||
|original_name = Ragusa do leta 1909 |
|original_name = Ragusa do leta 1909 |
||
|nickname = Biser Jadrana |
|nickname = Biser Jadrana |
||
|settlement_type = |
|settlement_type = Mesto |
||
|motto = |
|motto = |
||
|image_skyline = Dubrovnik-L04-1.jpg |
|image_skyline = Dubrovnik-L04-1.jpg |
||
Vrstica 49: | Vrstica 48: | ||
|leader_title1 = |
|leader_title1 = |
||
|leader_name1 = |
|leader_name1 = |
||
|leader_title2 = |
|||
|leader_name2 = |
|||
|leader_title3 = |
|||
|leader_name3 = |
|||
|leader_title4 = |
|||
|leader_name4 = |
|||
|established_title = |
|established_title = |
||
|established_date = |
|established_date = |
||
|established_title2 = |
|established_title2 = |
||
|established_date2 = |
|established_date2 = |
||
|established_title3 = |
|||
|established_date3 = |
|||
|area_magnitude = |
|||
|unit_pref = |
|||
|area_footnotes = |
|area_footnotes = |
||
|area_total_km2 = 21,35 |
|area_total_km2 = 21,35 |
||
|area_land_km2 = |
|area_land_km2 = |
||
|area_water_km2 = |
|area_water_km2 = |
||
|area_total_sq_mi = |
|||
|area_land_sq_mi = |
|||
|area_water_sq_mi = |
|||
|area_water_percent = |
|||
|area_urban_km2 = |
|||
|area_urban_sq_mi = |
|||
|area_metro_km2 = |
|||
|area_metro_sq_mi = |
|||
|area_blank1_title = |
|||
|area_blank1_km2 = |
|||
|area_blank1_sq_mi = |
|||
|population_as_of = 2001 |
|population_as_of = 2001 |
||
|population_footnotes = |
|population_footnotes = |
||
Vrstica 83: | Vrstica 61: | ||
|population_total = 43770 |
|population_total = 43770 |
||
|population_density_km2 = auto |
|population_density_km2 = auto |
||
|population_density_sq_mi = |
|||
|population_metro = |
|||
|population_density_metro_km2 = |
|||
|population_density_metro_sq_mi = |
|||
|population_urban = |
|||
|population_density_urban_km2 = |
|||
|population_density_urban_sq_mi = |
|||
|population_blank1_title = |
|||
|population_blank1 = |
|||
|population_density_blank1_km2 = |
|||
|population_density_blank1_sq_mi = |
|||
|timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |
|timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |
||
|utc_offset = +1 |
|utc_offset = +1 |
||
Vrstica 102: | Vrstica 69: | ||
|elevation_footnotes = |
|elevation_footnotes = |
||
|elevation_m = |
|elevation_m = |
||
|elevation_ft = |
|||
|postal_code_type = Poštna številka |
|postal_code_type = Poštna številka |
||
|postal_code = 20000 |
|postal_code = 20000 |
Redakcija: 13:13, 13. februar 2013
Dubrovnik | |||
---|---|---|---|
Mesto | |||
Obzidano jedro Dubrovnika | |||
| |||
Vzdevek: Biser Jadrana | |||
Načrt Dubrovnika iz leta 1995 | |||
Koordinati: 42°38′25″N 18°06′30″E / 42.6403°S 18.1083°V | |||
Država | Hrvaška | ||
Županija | Dubrovniško-neretvanska županija | ||
Upravljanje | |||
• Županja | Andro Vlahušić | ||
Površina | |||
• Skupno | 21,35 km2 | ||
Prebivalstvo (2001) | |||
• Skupno | 43.770 | ||
• Gostota | 2.100 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
• Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
Poštna številka | 20000 | ||
Omrežna skupina | 020 | ||
Avtomobilska oznaka | DU |
Dubrovnik (italijansko Ragusa, madžarsko Raguza) je pristaniško in zgodovinsko mesto, administrativni središče Dubrovniško-neretvanske županije, ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, na skrajnem južnem delu Hrvaške. Je eno od štirih največjih mest Dalmacije.
Prebivalstvo
Od leta 1991 se je število prebivalcev v občini iz 43770 (popis 1991) povečalo na 49728 (popis 2001), od tega je bilo 88,73 % Hrvatov.
Pregled števila prebivalstva po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
6451 | 6032 | 8460 | 8531 | 10671 | 11823 | 10425 | 14137 | 15875 | 18286 | 22210 | 30161 | 41864 | 47348 | 30436 |
Zgodovina
Nastanek mesta Dubrovnika sega v relativno daljno preteklost ter je - podobno kot v primeru mnogih starih sredozemskih mest - obdan z legendami. Od več legend o njegovem nastanku je zgodovinsko najbolj utemeljena legenda, ki povezuje nastanek novega mesta z uničenjem in propadom starega rimskega mesta Epidaura (na mestu današnjega Cavtata) v 7. stoletju. Pozneje se je mesto razvilo v pomembno trgovsko silo in središče mestne državice, Dubrovniške republike, ki je obstajala do leta 1808.
Zaščitnik mesta
Sveti Vlaho je zaščitnik mesta Dubrovnik. V njem lahko najdemo kip na mestnem obzidju, na vhodu v mesto, v pristanišču, na pročeljih zgradb, trdnjavah, cerkvah in palačah. Vendar pa lik svetega Vlahe ni samo cerkvena podoba, temveč tudi simbol dubrovniške državnosti, iz katerega se je razvil kult čaščenja. Še dandanes je praznik patrona, 3. februar, najpomembnejši dan za meščane. Takrat je v mestu posebno praznovanje. Ni povsem znano od kdaj je sv.Vlaho zaščitnik mesta, predvideva pa se da med 10. in 12. stoletjem. Obstaja dokument, ki potrjuje, da so leta 1190 razglasili običaj sv. Vlahe na skupščini plemičev in meščanov. Izbira prav tega svetnika pa ni naključna, nekateri trdijo, da celo politična. Takrat se je Dubrovnik nahajal pod zaščito Bizanca. In čeprav pripadnik zahodne krščanske sfere, je z izbiro svetnika z vzhoda naredil ravnovesje primerno takratnim političnim razmeram in pokazal upoštevanje Vzhoda, od koder je užival mednarodno zaščito.
Klima
Mesto Dubrovnik je najjužnejše hrvaško mesto. V njegovi okolici vlada izrazita mediteranska klima . Povprečna letna temperatura znaša okrog 17 °C, odlikuje se po zelo blagih zimah ter zelo sončnih in suhih poletjih. Povprečna temperatura v zimskih mesecih znaša okrog 10 °C, maksimalna povprečna letna temperatura pa okrog 26 °C. Od burje mesto varuje planina Srđ, od sunkov juga pa delno otok Lokrum. Kot celotno hrvaško obalo Jadrana, dubravniško primorje poleti osvežuje maestral. Dežuje navadno v zimskem obdobju, pojav snega pa je povsem izjemen. Povprečna letna temperatura je višja od 21 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1250 mm.
Znamenitosti
- Mestno obzidje
- Vrata s Pil, Dubrovnik, zahodna mestna vrata
- Arzenal, Dubrovnik, vojaško skladišče in ladjedelnica
- Lazareti, Dubrovnik, mestna karantena
- Pile, Dubrovnik, zahodni mestni predel
- Gruž, Dubrovnik, mestno pristanišče
- Stolp Minčeta, Dubrovnik, trdnjava Minčeta
- Trdnjava Revelin, Dubrovnik
- Trdnjava Lovrijenac, Dubrovnik
- Placa, Dubrovnik, mestna ulica
- Palača Sponza, Dubrovnik
- Knežji dvorec, Dubrovnik
- Vrata s Ploč, Dubrovnik, vzhodna mestna vrata
- Trdnjava Bokar, Dubrovnik
- Trdnjava Mrliški zvon, Dubrovnik, obramba mesta pred napadi z morja
- Trdnjava sv. Ivan, Dubrovnik, obrambna trdnjava mestnega pristanišča
-
Top na jugovzhodnem obzidju
-
Vrata s Ploč z dvižnim mostom
Konzulati v Dubrovniku
V Dubrovniku imajo svaj konzulate naselednje države:
- - Avstrija
- - Danska
- - Nizozemska
- - Velika Britanija
Kulturne prireditve
- Dubrovniške letne igre [1]
- Filmski festival Libertas [2]
- Dubrovniški mednarodni filmski festival [3]
- Gledališče Marin Držić [4]
- Dubrovniški sinfonini orkester [5]
- Karantena - festival modernih scenskih umetnosti
- Festival "Julian Rachlin in prijatelji - festival komorne glasbe
Muzeji
- Dubrovniški muzej [6]
Reference
Viri
- Höfler, Janez, Voje, Ignacij, Puc, Matjaž Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. Ljubljana: Mladinska knjiga. (1991) (Martin: Tlačiareň Neografia) ISBN 86-11-06445-3 (COBISS)
- Suad Ahmetović, 'Dubrovački kurioziteti'. Dubrovnik: lastna naklada (2010)
Glej tudi
Zunanje povezave
- Old City of Dubrovnik - UNESCO World Heritage Centre (angleško)
- Mesto Dubrovnik (angleško)