Dubrovnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m pp infopolje
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Naselje
{{Infopolje Naselje
|official_name = Dubrovnik
|official_name = Dubrovnik
|official_name2 = Dubrovnika
|original_name = Ragusa do leta 1909
|original_name = Ragusa do leta 1909
|nickname = Biser Jadrana
|nickname = Biser Jadrana
|settlement_type =
|settlement_type = Mesto
|motto =
|motto =
|image_skyline = Dubrovnik-L04-1.jpg
|image_skyline = Dubrovnik-L04-1.jpg
Vrstica 49: Vrstica 48:
|leader_title1 =
|leader_title1 =
|leader_name1 =
|leader_name1 =
|leader_title2 =
|leader_name2 =
|leader_title3 =
|leader_name3 =
|leader_title4 =
|leader_name4 =
|established_title =
|established_title =
|established_date =
|established_date =
|established_title2 =
|established_title2 =
|established_date2 =
|established_date2 =
|established_title3 =
|established_date3 =
|area_magnitude =
|unit_pref =
|area_footnotes =
|area_footnotes =
|area_total_km2 = 21,35
|area_total_km2 = 21,35
|area_land_km2 =
|area_land_km2 =
|area_water_km2 =
|area_water_km2 =
|area_total_sq_mi =
|area_land_sq_mi =
|area_water_sq_mi =
|area_water_percent =
|area_urban_km2 =
|area_urban_sq_mi =
|area_metro_km2 =
|area_metro_sq_mi =
|area_blank1_title =
|area_blank1_km2 =
|area_blank1_sq_mi =
|population_as_of = 2001
|population_as_of = 2001
|population_footnotes =
|population_footnotes =
Vrstica 83: Vrstica 61:
|population_total = 43770
|population_total = 43770
|population_density_km2 = auto
|population_density_km2 = auto
|population_density_sq_mi =
|population_metro =
|population_density_metro_km2 =
|population_density_metro_sq_mi =
|population_urban =
|population_density_urban_km2 =
|population_density_urban_sq_mi =
|population_blank1_title =
|population_blank1 =
|population_density_blank1_km2 =
|population_density_blank1_sq_mi =
|timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset = +1
|utc_offset = +1
Vrstica 102: Vrstica 69:
|elevation_footnotes =
|elevation_footnotes =
|elevation_m =
|elevation_m =
|elevation_ft =
|postal_code_type = Poštna številka
|postal_code_type = Poštna številka
|postal_code = 20000
|postal_code = 20000

Redakcija: 13:13, 13. februar 2013

Dubrovnik
Mesto
Obzidano jedro Dubrovnika
Obzidano jedro Dubrovnika
Zastava Dubrovnik
Zastava
Grb Dubrovnik
Grb
Vzdevek: 
Biser Jadrana
Načrt Dubrovnika iz leta 1995
Načrt Dubrovnika iz leta 1995
Dubrovnik se nahaja v Hrvaška
Dubrovnik
Dubrovnik
Položaj Dubrovnika na Hrvaškem
Koordinati: 42°38′25″N 18°06′30″E / 42.6403°S 18.1083°V / 42.6403; 18.1083
DržavaHrvaška
ŽupanijaDubrovniško-neretvanska županija
Upravljanje
 • ŽupanjaAndro Vlahušić
Površina
 • Skupno21,35 km2
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno43.770
 • Gostota2.100 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
20000
Omrežna skupina020
Avtomobilska oznakaDU
Glavna dubrovniška ulica, t.i. Stradun

Dubrovnik (italijansko Ragusa, madžarsko Raguza) je pristaniško in zgodovinsko mesto, administrativni središče Dubrovniško-neretvanske županije, ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, na skrajnem južnem delu Hrvaške. Je eno od štirih največjih mest Dalmacije.

Prebivalstvo

Od leta 1991 se je število prebivalcev v občini iz 43770 (popis 1991) povečalo na 49728 (popis 2001), od tega je bilo 88,73 % Hrvatov.

Pregled števila prebivalstva po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
6451 6032 8460 8531 10671 11823 10425 14137 15875 18286 22210 30161 41864 47348 30436

Zgodovina

Nastanek mesta Dubrovnika sega v relativno daljno preteklost ter je - podobno kot v primeru mnogih starih sredozemskih mest - obdan z legendami. Od več legend o njegovem nastanku je zgodovinsko najbolj utemeljena legenda, ki povezuje nastanek novega mesta z uničenjem in propadom starega rimskega mesta Epidaura (na mestu današnjega Cavtata) v 7. stoletju. Pozneje se je mesto razvilo v pomembno trgovsko silo in središče mestne državice, Dubrovniške republike, ki je obstajala do leta 1808.

Zaščitnik mesta

Sveti Vlaho je zaščitnik mesta Dubrovnik. V njem lahko najdemo kip na mestnem obzidju, na vhodu v mesto, v pristanišču, na pročeljih zgradb, trdnjavah, cerkvah in palačah. Vendar pa lik svetega Vlahe ni samo cerkvena podoba, temveč tudi simbol dubrovniške državnosti, iz katerega se je razvil kult čaščenja. Še dandanes je praznik patrona, 3. februar, najpomembnejši dan za meščane. Takrat je v mestu posebno praznovanje. Ni povsem znano od kdaj je sv.Vlaho zaščitnik mesta, predvideva pa se da med 10. in 12. stoletjem. Obstaja dokument, ki potrjuje, da so leta 1190 razglasili običaj sv. Vlahe na skupščini plemičev in meščanov. Izbira prav tega svetnika pa ni naključna, nekateri trdijo, da celo politična. Takrat se je Dubrovnik nahajal pod zaščito Bizanca. In čeprav pripadnik zahodne krščanske sfere, je z izbiro svetnika z vzhoda naredil ravnovesje primerno takratnim političnim razmeram in pokazal upoštevanje Vzhoda, od koder je užival mednarodno zaščito.

Klima

Mesto Dubrovnik je najjužnejše hrvaško mesto. V njegovi okolici vlada izrazita mediteranska klima . Povprečna letna temperatura znaša okrog 17 °C, odlikuje se po zelo blagih zimah ter zelo sončnih in suhih poletjih. Povprečna temperatura v zimskih mesecih znaša okrog 10 °C, maksimalna povprečna letna temperatura pa okrog 26 °C. Od burje mesto varuje planina Srđ, od sunkov juga pa delno otok Lokrum. Kot celotno hrvaško obalo Jadrana, dubravniško primorje poleti osvežuje maestral. Dežuje navadno v zimskem obdobju, pojav snega pa je povsem izjemen. Povprečna letna temperatura je višja od 21 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1250 mm.

Znamenitosti

Konzulati v Dubrovniku

V Dubrovniku imajo svaj konzulate naselednje države:

Kulturne prireditve

  • Dubrovniške letne igre [1]
  • Filmski festival Libertas [2]
  • Dubrovniški mednarodni filmski festival [3]
  • Gledališče Marin Držić [4]
  • Dubrovniški sinfonini orkester [5]
  • Karantena - festival modernih scenskih umetnosti
  • Festival "Julian Rachlin in prijatelji - festival komorne glasbe

Muzeji

  • Dubrovniški muzej [6]

Reference

Viri

  • Höfler, Janez, Voje, Ignacij, Puc, Matjaž Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. Ljubljana: Mladinska knjiga. (1991) (Martin: Tlačiareň Neografia) ISBN 86-11-06445-3 (COBISS)
  • Suad Ahmetović, 'Dubrovački kurioziteti'. Dubrovnik: lastna naklada (2010)

Glej tudi

Zunanje povezave



Predloga:Link FA Predloga:Link FA