Knjižnica: Razlika med redakcijama
m r2.7.2+) (Robot: Spreminjanje ml:വായനശാല v ml:ഗ്രന്ഥശാല |
m r2.7.1) (Robot: Dodajanje or:ପାଠାଗାର |
||
Vrstica 121: | Vrstica 121: | ||
[[no:Bibliotek]] |
[[no:Bibliotek]] |
||
[[oc:Bibliotèca]] |
[[oc:Bibliotèca]] |
||
[[or:ପାଠାଗାର]] |
|||
[[pag:Librari]] |
[[pag:Librari]] |
||
[[pap:Biblioteka]] |
[[pap:Biblioteka]] |
Redakcija: 15:16, 12. februar 2013
Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom. Knjižnično gradivo predstavljajo knjige, revije in ostale publikacije ter drugi nosilci informacij.
Ureditev knjižnic
Večinoma se v sodobnih državah ravnajo po načelu da morajo biti knjige v knjižnicah dostopne vsakomur. Praktično pa to pomeni da mora to dostopnost vseeno nekdo plačati, saj ureditev, upravljanje knjižnice, osebje, knjižne zbirke, nove knjige, revije, dodatne usluge, ki jih nudijo knjižnice, stanejo kar veliko denarja. Javne knjižnice se običajno vzdržujejo s sredstvi iz državnega proračuna in lokalnega proračuna, tako se stroški vzdrževanja razdelijo na vso skupnost, zbirajo pa se iz davkov. Mestne knjižnice vodijo odbori, ki jih postavljajo lokalne oblasti, ti odločajo, kako se bodo uporabila sredstva, katera se zberejo v lokalni proračun mesta. Več držav ima državne knjižnice tesno povezane z univerzitetnimi knjižnicami, so pa tudi take, ki to ostro ločujejo. Običajno ima administrativno kontrolo nad javnimi knjižnicami minister za šolstvo. Knjižnica je lahko uporabna šele, ko ima izdelan Vodič po vsebini, sestavljata ga vsaj dva kataloga, Stvarni katalog, kjer so zbrani podatki o knjigah in Avtorski katalog, kjer so zbrani podatki o avtorjih po abecednem redu ter podatki kje se fizično knjiga najde v knjižnici. Starejše knjižnice imajo v ta namen uveden Deweyev decimalni sistem, katerega je leta 1876 vpeljal ameriški knjižničar Melvil Dewey. Danes je večina teh sistemov in podatkov že prenešenih v elektronsko obliko. Dandanes se knjižnice ne ukvarjajo samo s knjigami – pogosto imajo zbirke trakov, plošč, DVD-jev, reprodukcij slik, filmov, grafikonov, zemljevidov, mikrofilmov, v zadnjem času pa tudi igrač za otroke. Knjižnice razširjajo in izboljšujejo usluge ter se medsebojno vedno bolje povezujejo s pomočjo interneta. Obstajajo tudi strokovne knjižnice, ki so specializirane za določeno stroko in zbirajo vso starejšo in sodobno literaturo o svojem področju dejavnosti. Največji slovenski knjižnici sta Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, za področje družboslovja, in Centralna tehniška knjižnica, za področje raznih tehniških strok.
Razdelitev knjižnic
Glede na dostopnost:
- javne
- del večje ustanove
- zasebne
Glede na tip:
- splošne
- šolske
- visokošolske
- specialne
- nacionalne
- samostanske
Znamenite knjižnice
- Aleksandrijska knjižnica - Aleksandrija (Egipt)
- Asurbanipalova knjižnica - Babilon
- Hilandarska knjižnica - Samostan Hilandar na gori Atos (Grčija)
- Medičejska knjižnica - Firence
- Pergamska knjižnica - Pergam
- Ruska nacionalna knjižnca - RAN v Peterburgu
- Knjižnica ruske akademije znanosti - BAN v Peterburgu
- Kongresna knjižnica v Washingtonu - Washington (ZDA)
- Vatikanska knjižnica - Vatikan
Glej tudi
Zunanje povezave
- COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi
- Domače strani slovenskih knjižnic
- Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
- Knjižnica ruske akademije znanosti BAN
- Ruska nacionalna knjižnica RAN muzej