Kamniški partizanski bataljon: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
nč *** posodobitev ***
Grejo (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 30: Vrstica 30:
'''Kamniški partizanski bataljon''', tudi '''Kamniški bataljon''' je bil [[Slovenci|slovenski]] [[partizani|partizanski]] [[bataljon]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].
'''Kamniški partizanski bataljon''', tudi '''Kamniški bataljon''' je bil [[Slovenci|slovenski]] [[partizani|partizanski]] [[bataljon]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].


''Vojno-revolucionarni komite'' za [[Kamniško okrožje]] je [[25. julij]]a [[1941]] sklenil iz udeležencev vstaje na kamniškem ustanoviti Kamniški bataljon s 4 [[četa]]mi. Za prvega [[komandant]]a je imenoval [[Marijan Dermastia|M. Dermastio]], za [[politični komisar|političnrga komisarja]] pa [[Tone Šturm|T. Šturma]]. [[Bataljon]]ski [[štab]] je v začetku avgusta ustanovil le dve četi. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je sklenilo v bataljon vključiti še [[Rašiška partizanska četa|Rašiško četo]]. Ob bataljonskem preoblikovanju [[17. avgust]]a so na [[Rašica (vzpetina)|Rašici]] 92 borcev razdelili na 4 čete: Rašiško, [[Mengeško-moravška partizanska četa|Mengeško-moravško]], [[Radomeljska partizanska četa|Radomeljsko]] in [[Kamniška partizanska četa|Kamniško četo]]. Politični komisar je postal [[Roman Potočnik|R. Potočnik]]. Čete so delovale vsaka na svojem operativnem območju od [[Kamniško Savinjske Alpe|Kamniških planin]] do [[Sava|Save]] in od [[Trojane|Trojan]] do [[Šmarna gora|Šmarne gore]]. Bataljon je bil prva partizanska enota, ki jo je za uspešno delovanje pohvalilo vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja{{cn}}, njegove uspehe pa je moral v svojih poročilih priznati tudi nemški okupator. Nemcem je šele z okrepitvijo predvsem policijskih enot uspelo do konca oktobra 1941 prizadeti posameznim četam hude udarce in prisiliti njihove borce, da so se umaknili v Ljubljansko pokrajino in na druga območja [[Gorenjska|Gorenjske]].
''Vojno-revolucionarni komite'' za [[Kamniško okrožje]] je [[25. julij]]a [[1941]] sklenil iz udeležencev vstaje na kamniškem ustanoviti Kamniški bataljon s 4 [[četa]]mi. Za prvega [[komandant]]a je imenoval [[Marijan Dermastia|M. Dermastio]], za [[politični komisar|političnrga komisarja]] pa [[Tone Šturm|T. Šturma]]. [[Bataljon]]ski [[štab]] je v začetku avgusta ustanovil le dve četi. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je sklenilo v bataljon vključiti še [[Rašiška partizanska četa|Rašiško četo]]. Ob bataljonskem preoblikovanju [[17. avgust]]a so na [[Rašica (vzpetina)|Rašici]] 92 borcev razdelili na 4 čete: Rašiško, [[Mengeško-moravška partizanska četa|Mengeško-moravško]], [[Radomeljska četa|Radomeljsko]] in [[Kamniška partizanska četa|Kamniško četo]]. Politični komisar je postal [[Roman Potočnik|R. Potočnik]]. Čete so delovale vsaka na svojem operativnem območju od [[Kamniško Savinjske Alpe|Kamniških planin]] do [[Sava|Save]] in od [[Trojane|Trojan]] do [[Šmarna gora|Šmarne gore]]. Bataljon je bil prva partizanska enota, ki jo je za uspešno delovanje pohvalilo vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja{{cn}}, njegove uspehe pa je moral v svojih poročilih priznati tudi nemški okupator. Nemcem je šele z okrepitvijo predvsem policijskih enot uspelo do konca oktobra 1941 prizadeti posameznim četam hude udarce in prisiliti njihove borce, da so se umaknili v Ljubljansko pokrajino in na druga območja [[Gorenjska|Gorenjske]].


Skupina borcev Kamniškega bataljona se je kot poseben [[vod]] vklučila v [[Cankarjev bataljon]], vendar se je februarja [[1942]] vrnila v kamniško okrožje. Iz te skupine borcev je [[Tomo Brejc|T. Brejc]] [[25. marec|25. marca]] [[1942]] ponovno ustanovil Kamniško četo, ki je že po mesecu uspešnega delovanja ponovno prerasla v bataljon. Obnovljen Kamniški bataljon, katerega komandant je postal [[Matija Blejc|M. Blejc]], politični komisar pa [[Jakob Molek|J. Molek]] je spomladi 1942 uspešno napadel sovražnika v [[Črni graben|Črnem grabnu]] in [[Tuhinjska dolina|Tuhinjski dolini]], velike zmage pa je izbojeval v napadih na postojanke v [[Zgornje Stranje|Zgornjih Stranjah]] in na [[Črnivec (prelaz)|Črnivcu]]. Junija 1942, ko je imel bataljov v 3 četah 90 borcev, se je vključil v [[Kokrški odred]]. Nemci so skušali dejavnost Kamniškega bataljona preprečiti z nasiljem nad civilnim prebivalstvom, hud udarec pa so mu prizadejali šele [[24. december|24. decembra]] 1942 na [[Kostavška planina|Kostavški planini]], ko je med drugimi padel tudi komandant M. Blejc. Po tem boju se je Kamniški bataljon z novim komandantom [[Tomaž Slapar|T. Slaparjem]] vključil v [[Kamniško-savinjski odred]], ob ustanovitvi [[6. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Slavko Šlander«|Šlandrove brigade]] [[6. avgust]]a [[1943]] pa je postal njen 3. bataljon.
Skupina borcev Kamniškega bataljona se je kot poseben [[vod]] vklučila v [[Cankarjev bataljon]], vendar se je februarja [[1942]] vrnila v kamniško okrožje. Iz te skupine borcev je [[Tomo Brejc|T. Brejc]] [[25. marec|25. marca]] [[1942]] ponovno ustanovil Kamniško četo, ki je že po mesecu uspešnega delovanja ponovno prerasla v bataljon. Obnovljen Kamniški bataljon, katerega komandant je postal [[Matija Blejc|M. Blejc]], politični komisar pa [[Jakob Molek|J. Molek]] je spomladi 1942 uspešno napadel sovražnika v [[Črni graben|Črnem grabnu]] in [[Tuhinjska dolina|Tuhinjski dolini]], velike zmage pa je izbojeval v napadih na postojanke v [[Zgornje Stranje|Zgornjih Stranjah]] in na [[Črnivec (prelaz)|Črnivcu]]. Junija 1942, ko je imel bataljov v 3 četah 90 borcev, se je vključil v [[Kokrški odred]]. Nemci so skušali dejavnost Kamniškega bataljona preprečiti z nasiljem nad civilnim prebivalstvom, hud udarec pa so mu prizadejali šele [[24. december|24. decembra]] 1942 na [[Kostavška planina|Kostavški planini]], ko je med drugimi padel tudi komandant M. Blejc. Po tem boju se je Kamniški bataljon z novim komandantom [[Tomaž Slapar|T. Slaparjem]] vključil v [[Kamniško-savinjski odred]], ob ustanovitvi [[6. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Slavko Šlander«|Šlandrove brigade]] [[6. avgust]]a [[1943]] pa je postal njen 3. bataljon.

Redakcija: 13:49, 11. februar 2013

Kamniški partizanski bataljon
Aktivno25. julij 1941 - 6. avgust 1943
DržavaKraljevina Jugoslavija
PripadnostSlovenija NOV in POS
TipGverilska enota
VlogaGverilsko bojevanje
VelikostBataljon
Struktura poveljstvaMarijan Dermastia, Matija Blejc, Tomaž Slapar
KonfliktiDruga svetovna vojna

Kamniški partizanski bataljon, tudi Kamniški bataljon je bil slovenski partizanski bataljon med drugo svetovno vojno.

Vojno-revolucionarni komite za Kamniško okrožje je 25. julija 1941 sklenil iz udeležencev vstaje na kamniškem ustanoviti Kamniški bataljon s 4 četami. Za prvega komandanta je imenoval M. Dermastio, za političnrga komisarja pa T. Šturma. Bataljonski štab je v začetku avgusta ustanovil le dve četi. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je sklenilo v bataljon vključiti še Rašiško četo. Ob bataljonskem preoblikovanju 17. avgusta so na Rašici 92 borcev razdelili na 4 čete: Rašiško, Mengeško-moravško, Radomeljsko in Kamniško četo. Politični komisar je postal R. Potočnik. Čete so delovale vsaka na svojem operativnem območju od Kamniških planin do Save in od Trojan do Šmarne gore. Bataljon je bil prva partizanska enota, ki jo je za uspešno delovanje pohvalilo vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja[navedi vir], njegove uspehe pa je moral v svojih poročilih priznati tudi nemški okupator. Nemcem je šele z okrepitvijo predvsem policijskih enot uspelo do konca oktobra 1941 prizadeti posameznim četam hude udarce in prisiliti njihove borce, da so se umaknili v Ljubljansko pokrajino in na druga območja Gorenjske.

Skupina borcev Kamniškega bataljona se je kot poseben vod vklučila v Cankarjev bataljon, vendar se je februarja 1942 vrnila v kamniško okrožje. Iz te skupine borcev je T. Brejc 25. marca 1942 ponovno ustanovil Kamniško četo, ki je že po mesecu uspešnega delovanja ponovno prerasla v bataljon. Obnovljen Kamniški bataljon, katerega komandant je postal M. Blejc, politični komisar pa J. Molek je spomladi 1942 uspešno napadel sovražnika v Črnem grabnu in Tuhinjski dolini, velike zmage pa je izbojeval v napadih na postojanke v Zgornjih Stranjah in na Črnivcu. Junija 1942, ko je imel bataljov v 3 četah 90 borcev, se je vključil v Kokrški odred. Nemci so skušali dejavnost Kamniškega bataljona preprečiti z nasiljem nad civilnim prebivalstvom, hud udarec pa so mu prizadejali šele 24. decembra 1942 na Kostavški planini, ko je med drugimi padel tudi komandant M. Blejc. Po tem boju se je Kamniški bataljon z novim komandantom T. Slaparjem vključil v Kamniško-savinjski odred, ob ustanovitvi Šlandrove brigade 6. avgusta 1943 pa je postal njen 3. bataljon.

Glej tudi

Viri

  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990