Sol: Razlika med redakcijama
m r2.7.3) (robot Dodajanje: gn:Juky |
m Robot: Dodajanje min:Garam dapua |
||
Vrstica 70: | Vrstica 70: | ||
[[lv:Sāls]] |
[[lv:Sāls]] |
||
[[mdf:Сал]] |
[[mdf:Сал]] |
||
[[min:Garam dapua]] |
|||
[[ml:കറിയുപ്പ്]] |
[[ml:കറിയുപ്പ്]] |
||
[[mr:मीठ]] |
[[mr:मीठ]] |
Redakcija: 18:35, 7. februar 2013
Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih. Sol kot kemijska spojina je sicer natrijev klorid (NaCl).
V kulinariki ni enotnega mnenja o tem ali je sol začimba ali osnovna sestavina hrane kot maščoba, moka, ... Praktično v vsako jed spada sol, v organizmu ima sol posebno fiziološko vlogo pri večjih naporih ali v poletni vročini, ko se močneje potimo, saj uživanje soli pomaga ohranjati ravnovesje ionov v telesnih tekočinah.
Ločimo morsko, kameno in evaporirano sol. Predvsem kameni soli danes dodajajo razne dodatke (predvsem jod). Jodiranje soli se izvede z dodajanjem 10 mg kalijevega jodida ali z ekvivalentno količino natrijevega jodida na 1 kg soli. Ta ukrep prepreči napačno delovanje funkcij organov v telesu zaradi pomanjkanja joda. Morska sol velikokrat vsebuje pretirane količine magnezijevega klorida in drugih mineralnih primesi in ni uporabna za človeško prehrano. Kvalitetna sol mora vsebovati najmanj 97 % natrijevega klorida in ne več kot 0,5 % natrijevega sulfata.
Sol je imela v zgodovini velik pomen. Imeti sol je pomenilo imeti bogastvo in moč.
Poimenovanja in izpeljanke iz imena sol
Iz imena soli je izšlo več poimenovanj:
- jed: solata - (pomeni 'soljena', tj. soljena jed),
- Nahajališče soli: Solin, Solnograd, staro slovensko ime za Salzburg,
- pridelovalec soli: solinar,
- soliter, bela snov, ki se nabira na vlažnem zidu. (sal+nitrum)