Maslo: Razlika med redakcijama
m r2.7.2) (robot Dodajanje: ne:नौनी |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:NCI butter.jpg|thumb|Maslo in nož za mazanje masla.]] |
[[Slika:NCI butter.jpg|thumb|Maslo in nož za mazanje masla.]] |
||
'''Maslo''' je [[mlečni izdelek]], pridobljen iz [[sladka smetana|sladke smetane]]. Običajno se za pripravo masla uporablja kravje [[mleko]]. Po uredbi Evropske unije mora maslo vsebovati vsaj 82 % [[mlečna maščoba|mlečne maščobe]] in ne več kot 16 % [[voda|vode]]. Vsebuje tudi [[mlečni sladkor]], [[rudnina|rudnine]], [[holesterol]], [[beljakovina|beljakovine]], lipidotopne [[vitamin]]e, [[mlečna kislina|mlečno kislino]] in aromatične snovi. [[Hranilna vrednost]] masla znaša okoli 740 kcal/100 g. Ker ima zelo visoki delež maščobe, morajo po njem previdno posegati vsi s srčno-žilnimi boleznimi, povečanim [[holesterol]]. Za tiste, ki si želijo shujšati, maslo je pogosto boljši izbir kot olje, zato, ker ima manj maščob in kalorij, in običajno da večji občutek nasičenosti. |
'''Maslo''' je [[mlečni izdelek]], pridobljen iz [[sladka smetana|sladke smetane]]. Običajno se za pripravo masla uporablja kravje [[mleko]]. Po uredbi Evropske unije mora maslo vsebovati vsaj 82 % [[mlečna maščoba|mlečne maščobe]] in ne več kot 16 % [[voda|vode]]. Vsebuje tudi [[mlečni sladkor]], [[rudnina|rudnine]], [[holesterol]], [[beljakovina|beljakovine]], lipidotopne [[vitamin]]e, [[mlečna kislina|mlečno kislino]] in aromatične snovi. [[Hranilna vrednost]] masla znaša okoli 740 kcal/100 g. Ker ima zelo visoki delež maščobe, morajo po njem previdno posegati vsi s srčno-žilnimi boleznimi, povečanim [[holesterol]]. Za tiste, ki si želijo shujšati, maslo je pogosto boljši izbir kot olje, zato, ker ima manj maščob in kalorij, in običajno da večji občutek nasičenosti. Maslo je zanič in je zabit,Narejen je iz deka |
||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
Redakcija: 13:57, 4. februar 2013
Maslo je mlečni izdelek, pridobljen iz sladke smetane. Običajno se za pripravo masla uporablja kravje mleko. Po uredbi Evropske unije mora maslo vsebovati vsaj 82 % mlečne maščobe in ne več kot 16 % vode. Vsebuje tudi mlečni sladkor, rudnine, holesterol, beljakovine, lipidotopne vitamine, mlečno kislino in aromatične snovi. Hranilna vrednost masla znaša okoli 740 kcal/100 g. Ker ima zelo visoki delež maščobe, morajo po njem previdno posegati vsi s srčno-žilnimi boleznimi, povečanim holesterol. Za tiste, ki si želijo shujšati, maslo je pogosto boljši izbir kot olje, zato, ker ima manj maščob in kalorij, in običajno da večji občutek nasičenosti. Maslo je zanič in je zabit,Narejen je iz deka
Zgodovina
Točen kraj in čas začetka izdelovanja masla nista poznana; maslo so pričeli izdelovati kmalu po začetku uvedbe živinoreje. Omembe masla segajo že v sumersko kulturo, prav tako pa se omenja v Stari zavezi. V antiki so maslo uporabljali zlasti v medicinske namene. V srednjem veku je maslo postalo pomebno tržno blago.
V času industrializacije v 19. stoletju so se pojavile prve velike mlekarne in tudi proizvodnja masla se je industrializirala. Pomembno prelomnico je pomenila tudi uvedba hladilnih naprav v 19. stoletju, kar je omogočilo lažjo proizvodnjo in transport masla, ne da bi postalo žarko. Prvi hladilnik za uporabo v gospodinjstvu se je pojavil leta 1913.
Istočasno pa je maslo dobilo tudi velikega konkurenta - margarino, ki ima zlasti prednost v ceni. Margarino je iznašel francoski kemik Hippolyte Mège-Mouriés leta 1869. Margarina v nasprotju z maslom ne vsebuje holesterola, je pa vir industrijsko pridobljenih transmaščobnih kislin, ki so bolj škodljive od holesterola. Potrošnikom so danes že na voljo tudi margarine z nižjo vsebnostjo transmaščobnih kislin in masla z nižjo vsebnostjo maščob.
Proizvodnja
Tradicionalna proizvodnja
Tradicionalno se maslo pridobiva iz mleka, ki stoji 2 dneva pri sobni temperaturi. V tem času na površini nastane sladka smetana, ki jo posnamejo, potem določen čas zori. Nato sledi pinjenje - tolčenje smetane, dokler se ne tvorijo maslena zrnca. Preostala tekočina se lahko po odstranitvi uporabi za pinjenec. Maslo se naposled zgnete v homogeno maso, ki se oblikuje v želeno obliko.
Sodobna industrijska proizvodnja
V industrijskem merilu se maslo pridobiva iz pasteriziranega mleka, iz katerega se v posebnih separatorjih na osnovi centrifuge v nekaj sekundah izloči smetana. Smetano ponovno pasterizirajo ter jo pustijo zoreti okoli 20 ur. Nato prenesejo smetano v posebno posodo, tolčenje, gnetenje in oblikovanje. Nastalo maslo se nato strojno oblikuje v manjše kose ter zapakira. Tudi pri industrijskem proizvajanju nastaja kot stranski proizvod pinjenec, ki ga pa pogosto zavržejo.
Vrste masla
Maslo lahko delimo glede na različne kriterije.
- Glede na mleko, iz katerega je nastalo:
- kravje,
- ovčje,
- kozje.
- Glede na vsebnost maščobe:
- običajno maslo,
- manj mastno maslo.
- Glede na različne dodatke, ki jih vsebuje:
- maslo z zelišči,
- maslo z olivami,
- maslo z začimbami, ...
Koristni nasveti
Da bi maslo lahko lepo namazali, ga je potrebno segreti na 15 °C. Če na njem s prstom z lahkoto naredimo vzorec, ima idealno temperaturo.
Če želimo maslo na hitro zmehčati, poveznemo čezenj skledo ali skodelico, ki smo jo oplaknili z vrelo vodo. Maslo se bo tako zmehčalo, ne pa tudi stopilo.
Za bolj pester zajtrk pa lahko maslo oblikujemo v kepice ali obročke. Kepice naredimo z žlico za melone, prej jo le pomočimo v vročo vodo. Obročki pa nastanejo, če bomo z žlico narahlo potegnili po površini ohlajenega masla.
Glej tudi
Zunanje povezave
