Ludvik Mrzel: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ludvik Mrzel (1904-1971), pripovednik, pesnik, publicist
 
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
Mrzel, Ludvik s psevdonimom Fri Frigid(*28. 7. 1904, Loka pri Zidanem mostu, †29. 9. 1971, Ljubljana). Pisal je prozo, pesmi in publicistiko. Zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah so ga izključili iz gimnazije, ki pa jo je končal v Jagodini in Ćupriji (1924). Sprva se je vpisal na medicino, a je kasneje študiral filozofijo in slavistiko. Služboval je kot časnikar. V času 2. svetovne vojne je bil jetnik v italijanskih in nemških taboriščih. Po osvoboditvi je bil upravnik Slovenskega narodnega gledališča (SNG) in vršilec dolžnosti direktorja Drame SNG v Mariboru. Na tako imenovanih Dauahuskih procesih so ga obsodili na 12 let ječe.
Mrzel, Ludvik s psevdonimom Fri Frigid (*28. 7. 1904, Loka pri Zidanem mostu, †29. 9. 1971, Ljubljana). Pisal je prozo, pesmi in publicistiko. Zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah so ga izključili iz gimnazije, ki pa jo je končal v Jagodini in Ćupriji (1924). Sprva se je vpisal na medicino, a je kasneje študiral filozofijo in slavistiko. Služboval je kot časnikar. V času 2. svetovne vojne je bil jetnik v italijanskih in nemških taboriščih. Po osvoboditvi je bil upravnik Slovenskega narodnega gledališča (SNG) in vršilec dolžnosti direktorja Drame SNG v Mariboru. Na tako imenovanih Dauahuskih procesih so ga obsodili na 12 let ječe.
Pred vojno je sodeloval pri revijah Mladina in Svobodna mladina, ki jo tudi urejal (1928/29). Za Jutro je pisal feljtone, sicer pa lirične črtice, novele in socialno obarvane pravljice. Stilno je po mnenju literarnih zgodovinarjev med ekspresionizmom (Bog v Trbovljah) in pripovedništvom pod vplivom Ivana Cankarja. Objavljal je tudi književna in gledališka poročila, reportaže, poročila o kulturnem življenju Slovencev v ZDA. Prevajal je ruske in ukrajinske pravljice, Knuta Hamsuna, Alexa Steinerja, Theodorja Plievierja, Franca Werferja, Antoniusa Roothaerta, Vasilija Čujkova, A. I. Eremenka, Güntherja Andersa, Jeana Rousselota, Johna Knittela, Sergeja Aleksandroviča Tokareva in več del Karla Maya (izšlo je 66 knjig).
Pred vojno je sodeloval pri revijah Mladina in Svobodna mladina, ki jo tudi urejal (1928/29). Za Jutro je pisal feljtone, sicer pa lirične črtice, novele in socialno obarvane pravljice. Stilno je po mnenju literarnih zgodovinarjev med ekspresionizmom (Bog v Trbovljah) in pripovedništvom pod vplivom Ivana Cankarja. Objavljal je tudi književna in gledališka poročila, reportaže, poročila o kulturnem življenju Slovencev v ZDA. Prevajal je ruske in ukrajinske pravljice, Knuta Hamsuna, Alexa Steinerja, Theodorja Plievierja, Franca Werferja, Antoniusa Roothaerta, Vasilija Čujkova, A. I. Eremenka, Güntherja Andersa, Jeana Rousselota, Johna Knittela, Sergeja Aleksandroviča Tokareva in več del Karla Maya (izšlo je 66 knjig).



Redakcija: 07:03, 7. september 2004

Mrzel, Ludvik s psevdonimom Fri Frigid (*28. 7. 1904, Loka pri Zidanem mostu, †29. 9. 1971, Ljubljana). Pisal je prozo, pesmi in publicistiko. Zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah so ga izključili iz gimnazije, ki pa jo je končal v Jagodini in Ćupriji (1924). Sprva se je vpisal na medicino, a je kasneje študiral filozofijo in slavistiko. Služboval je kot časnikar. V času 2. svetovne vojne je bil jetnik v italijanskih in nemških taboriščih. Po osvoboditvi je bil upravnik Slovenskega narodnega gledališča (SNG) in vršilec dolžnosti direktorja Drame SNG v Mariboru. Na tako imenovanih Dauahuskih procesih so ga obsodili na 12 let ječe. Pred vojno je sodeloval pri revijah Mladina in Svobodna mladina, ki jo tudi urejal (1928/29). Za Jutro je pisal feljtone, sicer pa lirične črtice, novele in socialno obarvane pravljice. Stilno je po mnenju literarnih zgodovinarjev med ekspresionizmom (Bog v Trbovljah) in pripovedništvom pod vplivom Ivana Cankarja. Objavljal je tudi književna in gledališka poročila, reportaže, poročila o kulturnem življenju Slovencev v ZDA. Prevajal je ruske in ukrajinske pravljice, Knuta Hamsuna, Alexa Steinerja, Theodorja Plievierja, Franca Werferja, Antoniusa Roothaerta, Vasilija Čujkova, A. I. Eremenka, Güntherja Andersa, Jeana Rousselota, Johna Knittela, Sergeja Aleksandroviča Tokareva in več del Karla Maya (izšlo je 66 knjig).

Bibliografija: Luči ob cesti (črtice), Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana 1932, 1991 Peter se zbudi v življenje (roman), ŽiS 1933; Bog v Trbovijah (zbirka pravljic), Založba Trbovlje, Trbovlje 1937; 1996 Ogrlica, pesniška zbirka, Založba Obzorja, Maribor 1962 Upornik, kratka proza, Mladinska knjiga, Ljubljana1985 Kletev (mala kantata za moški zbor in orgle) Libreto (Marijan Gabrijelčič), Gama, Škofja Loka 1997 Gledališke kritike 1933-1939 Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1998 Bog v Trbovijah (radijska igra v dramatizaciji B. Gjuda) 1999

Viri: Slovenska književnost, leksikon, CZ, Ljubljana 1966, COBISS, Enciklopedija LZ Hrvatske; Anton Slodnjak: ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA,Drau Verlag, Celovec-Klagenfurt 1968; Boris Paternu: SLOVENSKA KNJIŽEVNOST 45-65 I, Slovenska matica, Ljubljana 1967, str. 63.