Martin Krpan z Vrha: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
(Redakcija 3804071 uporabnika Mare323 (pogovor) razveljavljena)
Govekarjeva dramatizacija ''Krpana'' z naslovom ''Martin Krpan'' iz leta 1905 ni drama v navadnem smislu, ampak dramatska pripovedka v petih dejanjih, v kateri so le posamezni prizori v psihološki in logični zvezi, in pri kateri je publiko privabljala živa kobila na odru. Na dramatizacijo se je leta 1907 odzval [[Ivan Cankar]] z obsežnim kritičnim esejističnim delom ''[[Krpanova kobila]]'', v katerem je kritiziral gledališče za ljudstvo.
 
Levstikov ''Martin Krpan'' je bil podlaga še za druge literarne obdelave dela. Leta 1909 je bila na Štajerskem v ''Narodnem listu'' v več nadaljevanjih objavljena "zgodovinska povest iz 16. stoletja" ''Martin Močan'' Roberta Košarja. V povesti se Martin leta 1510 pod poveljstvom viteza Lamberga bori s turškim brdavsom Barbaroso in ga premaga. Košar je pri svojem junaku spremenil lastnosti, ki so ga pri Levstikovem verjetno motile. Martin Močan je za razliko od Krpana resen in zaradi verske gorečnosti tako vnet za boj s sovražnikom, da ga mora habsburška oblast brzdati. Bolj kot Krpan se zanima za ženske in se na koncu tudi poroči. V reviji ''Obzorja'' je v letniku 1937/38 izšla zgodba ''Martin Krepek'' Ivana Potrča, ki pa z Levstikovim junakom nima nobene prave zveze več; glavna oseba je namreč garaški gorjanski kmet, ki na sejmu pri igri izgubi denar od prodane živine. Krpanovega junaštva in samozavesti ni več, ostane samo slovensko stereotipno globoko neskladje med etično glavno osebo in pokvarjenim svetom. Medtem ko je bil Levstikov Martin bolj predstavnik tovornikov (trgovcev, tj. meščanov) kot kmetov, je Potrčev Martin v skladu z mitom o ruralnem značaju Slovencev spet samo kmet. Tudi "lirična groteska" ''Junaštva slamnatega Krpana'' (Trst, 1965) Leva Detele je kritična do Levstikovega junaka. Potrčev Krepek po izgubi denarja skoraj naredi samomor, Detelov Krpan pa se zares obesi.<ref>Hladnik: 2002</ref>
 
Od leta 1917, ko je ''Krpan'' izšel v otroški zbirki z ilustracijami Hinka Smrekarja, ga uvrščajo v mladinsko literaturo in je sedaj dostopen tudi v obliki slikanice, stripa, lutkovne igrice in na nosilcih zvoka in slike.
Brezimni uporabnik

Navigacijski meni