Žužkojedi

Približno 375 različnih vrst sesalcev iz reda žužkojedov (Insectivora) uvrščamo v sedem družin, sem sodijo tudi rovke, krti, ježi. V večini so žužkojedi majhne živali s ošiljenimi smrčki in enostavno zobovje iz igličastih zob. Na vsaki nogi imajo po pet krempljastih prstov in ploske podplate. Na glavi imajo par drobnih oči. Povečini živijo na tleh ali v rovih ter se prehranjujejo z žuželkami in njihovimi ličinkami. Poznanih je tudi nekaj plenilskih (mesojedih) vrst, ki lovijo tudi večje živali.

Rovke

To so najštevilčnejša družina žužkojedov, saj jih je približno 265 vrst. Razširjene so po vsem svetu, kjer ni hladnejšega podnebja (Avstralija, Nova Zelandija, večji del J. Amerike). Rovke so manjše živali podobne mišim, največ njih prilagojene življenju na tleh, vendar so nekatere tudi vodne vrste, katere imajo na nogah šope togih kocin, ki jim pomaga pri plavanju. Razne vrste rovk imajo v slini rahlo strupen izloček, ki je za večje živali neškodljiv, a uspešno omrtviči deževnike in druge nevretenčarje. Pred plenilci se nekatere rovke branijo z ostrim vonjem po mušusu, ki ga izločijo na strani telesa. Rovke so izredno aktivne živali, ki nenehno stikajo za hrano. Po obroku, kratek čas počivajo in nato že stikajo za novim obrokom, saj imajo hitri metabolizem tako potrebujejo veliko količino hrane. Količina dnevno zaužite hrane je ekvivalentna njeni teži. Celo rovke iz hladnejših področji ne prezimujejo, si ne bi mogle nabrati zadostne količine rezervnih maščob. Kadar rovko kaj prestraši se njen srčni utrip poveča na neverjetnih 1200 udarcev na minuto. Obstajajo tudi drevesne rovke, ki pa niso v tesnem sorodstvu z opisanimi rovkami.

Krti

Poznamo 27 različnih vrst krtov, ki so razširjeni smo na severni strani poloble. Le ti so izredno prilagojeni na podzemno življenje in kopanje rovov, zato so sprednje noge kratke, debele in mišičaste z široko lopatasto šapo. Krti imajo žametasto krzno in zelo majhne zakrnele oči, v večini so vrste krtov slepe. Tako, je njihov najpomembnejši čut ravno voh in tip na dolgem občutljivem smrčku. Krti Starega sveta se pretežno prehranjujejo z deževniki. Severnoameriški krt zvezdaš ima na koncu smrčka venec izredno občutljivih izrastkov ali tentaklov, s katerimi si pomaga pri iskanju hrane. Vodne krte imenujemo Dežmani in imajo plavalno kožico na zadnjih nogah. Ruski dežmani zrastejo do 40cm in so še vedno ogroženi zaradi dragocenega krzna.

Zlati krti

Jih je približno 18 vrst, ki živijo samo v Afriki. Sicer so zlati krti zelo podobni navadnim krtom, vendar so v daljnem sorodstvu. Ime so dobile po gostem in volnatem kožuhu, ki se kovinsko lesketa in pogosto daje živali zlat ali bronast odtenek. Tudi ta vrsta krta je slepa, vendar kljub temu lovijo tudi na zemlji, a le ponoči ali po deževju. Hranijo se z nevretenčarji in tudi z breznogimi kuščarji, ki merijo tudi do 20cm, kar je dvakrat večje od njih samih.

Tenreki

Vseh 34 vrst iz družine tenrekov ali ježev ščetinarjev (Tenrecidae) je razširjenih samo na Madagaskarju in na sosednjem Komorskem otočju. Tam ni drugih žužkojedov zato so to vlogo prevzeli tenreki in se prilagodili na podoben način življenja žužkojedov. Te vrste žužkojedov še ni dobro raziskana in so tenreki ogroženi. Tenreki imajo bodečo kožo, podobno ježu. Povsem sličen ježu pa je ježasti tenrek.

Ježi

Družino ježev sestavljajo le dve različni skupin živali. Ena skupna je J. Azijski dlakavi jež in drugo je bodičasti jež. Prvi nimajo bodic imajo pa podoben smrček in so največji žužkojedi, saj zrastejo do 2kg teže. Pravi ježi so doma iz Afrike in Evrazije. Njihova koža je poraščena z močnimi in trdimi bodicami, ki so nastale iz močno spremenjenih dlak, katere ima še okoli smrčka in po trebušni strani. To so najbolj ranljivi deli ježa, katere ob nevarnosti skrije v klobčič. Ježi se hranijo z nevretenčarji, predvsem polži lazarji, žuželkami in njihovimi ličinkami, mišjih mladičev, ptičjih jajc. Ježi so se dobro prilagodili na življenje v bližini naselbin, vendar pa obrambne bodice niso kos avtomobilom, saj se večina ježevih življenj konča ravno na cestah pri prečkanju ceste. Ježi v hladnejših predelih prezimujejo, saj v zimskih časih ni žuželk, Afriški ježi pa zimovanja ne potrebujejo, večina njih otrpli preživijo poletno vročino in sušo.

Ploskorili žužkojedi

Znani sta samo dve vrsti iz družine ploskorili žužkojedi, ki živijo na Kubi in Hispanioli v Karibskem otočju. Te živali so podobne rovkam, vendar so večje, saj lahko tehtajo tudi do 1kg. Njihova glavna jed so žuželke, manjši plazilci in perutnina. Obe vrsti so zaščiteni, vendar sta še vedno ogroženi zaradi poseke dreves ter mačk in psov.

Rilčasti skakači ali rilčaste rovke.

Sem uvrščamo 15 vrst, to so zelo nenavadne živali, ki so jih nekdaj razporedili v poseben red. Sedaj zoologi te živali, zaradi podobnosti zobovja uvršajo v rod žužkojedov. Te vrste živali živijo samo v Afriki. Ime so dobile po dolgem in gibljivem smrčku. Največji izmed njih je pisani rilčasti skakač iz osrednje Afrike, ki zraste tudi do 50cm dolžine in se prehranjuje z mravljami, termiti in ličinkami hroščev. Razne vrste rilčastih skakačev so gostitelji malarije, ki se ne prenaša na človeka, zato na njih opravljajo razne medicinske poizkuse.

Vir

M. Žnideršič. Družinska enciklopedija, Guinness (1999)