Žužkojedi: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
To so najštevičnješa družina '''''žužkojedov''''', saj jih je približno 265 vrst. Razširjene so po vsem svetu, kjer ni hladnejšega podnebja (Avstralija, Nova Zelandija, večji del J.Amerike). ''Rovke'' so majše živali podobne mišim, največ njih prilagojene življenju na tleh, vendar so nekatere tudi vodne vrste, katere imajo na nogah šope togih kocin, ki jim pomaga pri plavanju. |
To so najštevičnješa družina '''''žužkojedov''''', saj jih je približno 265 vrst. Razširjene so po vsem svetu, kjer ni hladnejšega podnebja (Avstralija, Nova Zelandija, večji del J.Amerike). ''Rovke'' so majše živali podobne mišim, največ njih prilagojene življenju na tleh, vendar so nekatere tudi vodne vrste, katere imajo na nogah šope togih kocin, ki jim pomaga pri plavanju. |
||
Razne vrste ''rovk'' imajo v slini rahlo strupen izloček,ki je za večje živali neškodljiv, a uspešno omrtviči deševnike in druge nevretenčarje. Pred planilci se nekatere ''rovke'' branijo z ostrim vonjem po mušusu, ki ga izločijo na strani telesa. |
Razne vrste ''rovk'' imajo v slini rahlo strupen izloček,ki je za večje živali neškodljiv, a uspešno omrtviči deševnike in druge nevretenčarje. Pred planilci se nekatere ''rovke'' branijo z ostrim vonjem po mušusu, ki ga izločijo na strani telesa. |
||
Rovke so izredno aktivne živali, ki nenehno stikajo za hrano. Po obroku, kratek čas počivajo in nato že stikajo za novim obrokom, saj imajo hitri metabolizem tako potrebujejo veliko količino hrane. Količina dnevno zaužite hrane je ekvivalentna njeni teži. |
''Rovke'' so izredno aktivne živali, ki nenehno stikajo za hrano. Po obroku, kratek čas počivajo in nato že stikajo za novim obrokom, saj imajo hitri metabolizem tako potrebujejo veliko količino hrane. Količina dnevno zaužite hrane je [[Ekvivalenca|ekvivalentna]] njeni teži. Celo rovke iz hladnejših področji ne prezimujejo, sj ne bi mogle nabrati zadostne količine rezervnih maščob. Kadar rovko kaj prestraši se njen srčni utrip poveča na neverjetnih 1200 udarcev na minuto. |
||
Obstajajo tudi ''drevesne rovke'', ki pa niso v tesnem sorodstvu z opisanimi rovkami. |
|||
== Krti == |
|||
Poznamo 27 različnih vrst krtov, ki so razširjeni smo na severni strani poloble. Le ti so izredno prilagojeni na podzemno življenje in kopanje rovov, zato so sprednje noge kratke, debele in mišičaste z široko lopatasto šapo. |
|||
Krti imajo žametasko kržno in zelo majhne zakrnele oči, v večini so vrste krtov slepe. Tako, je njihov najpomembnejši čut ravno voh in tip na dolgem občutljivem smrčku. Krti Starega sveta se pretežno prehranjujejo z deževniki. Severnoameriški krt zvezdaš ima na koncu smrčka venec izredno občutljivih izraztkov ali tntaktov,s katerimi si pomaga pri iskanju hrane. Vodne krte imenujemo ''Dežmani'' in imajo plavalno kožico na zadnjih nogah. Ruski dežmani zrastejo do 40cm in so še vedno ogroženi zaradi dragocenega krzna. |
|||
== |
|||
Zlati krti == |
|||
Redakcija: 14:55, 23. januar 2013
Priližno 375 različnih vrst sesalcev iz reda žužkojedov (Insectivora) uvrščamo v sedem družin,sem sodijo tudi rovke, krti, ježi. V večini so žužkojedi majhne živali s ošiljenimi smrčki in enostavno zobovje iz igličastih zob. Na vsaki nogi imajo po pet krempljastih prstov in ploske podplate. Na glavi imajo par drobnih oči. Povečini živijo na tleh ali v rovih ter se prehranjujejo z žuželkami in njihovimi ličinkami. Poznanih je tudi nekaj plenislkih (mesojedih) vrst, ki lovijo tudi večje živali.
Rovke
To so najštevičnješa družina žužkojedov, saj jih je približno 265 vrst. Razširjene so po vsem svetu, kjer ni hladnejšega podnebja (Avstralija, Nova Zelandija, večji del J.Amerike). Rovke so majše živali podobne mišim, največ njih prilagojene življenju na tleh, vendar so nekatere tudi vodne vrste, katere imajo na nogah šope togih kocin, ki jim pomaga pri plavanju. Razne vrste rovk imajo v slini rahlo strupen izloček,ki je za večje živali neškodljiv, a uspešno omrtviči deševnike in druge nevretenčarje. Pred planilci se nekatere rovke branijo z ostrim vonjem po mušusu, ki ga izločijo na strani telesa. Rovke so izredno aktivne živali, ki nenehno stikajo za hrano. Po obroku, kratek čas počivajo in nato že stikajo za novim obrokom, saj imajo hitri metabolizem tako potrebujejo veliko količino hrane. Količina dnevno zaužite hrane je ekvivalentna njeni teži. Celo rovke iz hladnejših področji ne prezimujejo, sj ne bi mogle nabrati zadostne količine rezervnih maščob. Kadar rovko kaj prestraši se njen srčni utrip poveča na neverjetnih 1200 udarcev na minuto. Obstajajo tudi drevesne rovke, ki pa niso v tesnem sorodstvu z opisanimi rovkami.
Krti
Poznamo 27 različnih vrst krtov, ki so razširjeni smo na severni strani poloble. Le ti so izredno prilagojeni na podzemno življenje in kopanje rovov, zato so sprednje noge kratke, debele in mišičaste z široko lopatasto šapo. Krti imajo žametasko kržno in zelo majhne zakrnele oči, v večini so vrste krtov slepe. Tako, je njihov najpomembnejši čut ravno voh in tip na dolgem občutljivem smrčku. Krti Starega sveta se pretežno prehranjujejo z deževniki. Severnoameriški krt zvezdaš ima na koncu smrčka venec izredno občutljivih izraztkov ali tntaktov,s katerimi si pomaga pri iskanju hrane. Vodne krte imenujemo Dežmani in imajo plavalno kožico na zadnjih nogah. Ruski dežmani zrastejo do 40cm in so še vedno ogroženi zaradi dragocenega krzna. ==
Zlati krti ==