Papež Anter: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
GhalyBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (robot Odstranjevanje: es:Antero
GhalyBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (Robot: Spreminjanje tl:Antero v tl:Papa Antero
Vrstica 161: Vrstica 161:
[[ta:அந்தேருஸ் (திருத்தந்தை)]]
[[ta:அந்தேருஸ் (திருத்தந்தை)]]
[[th:สมเด็จพระสันตะปาปาแอนเทรุส]]
[[th:สมเด็จพระสันตะปาปาแอนเทรุส]]
[[tl:Antero]]
[[tl:Papa Antero]]
[[uk:Антер]]
[[uk:Антер]]
[[vi:Giáo hoàng Antêrô]]
[[vi:Giáo hoàng Antêrô]]

Redakcija: 00:28, 15. januar 2013

Sveti Anter mučenec
Papež Anter
Pričetek papeževanja21. november 235
Konec papeževanja3. januar 236
PredhodnikPoncijan
NaslednikFabijan
Zaporedje19. papež
Osebni podatki
Rojen2. stoletje n. št.
Petilia Policastro
(Kalabrija, Italija, Rimsko cesarstvo)
Umrl3. januar 236
Rim
(Italija, Rimsko cesarstvo,)
Etničnost-nacionalnostGrk
Staršioče Romul
Svetništvo
God3. januar
Častijo gaAnglikanska cerkev
Pravoslavna cerkev
Luteranci
Rimskokatoliška cerkev


Sveti Anter, papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Petilia Policastro (Kalabrija, Italija, Rimsko cesarstvo); † 3. januar 236, Rim (Italija, Rimsko cesarstvo) . V Rimskokatoliški cerkvi god 3. januarja.


Življenjepis

Sveti Anter je bil 19. papež, ki je vladal po Evzebiju komaj mesec in 12 dni[1]

Papež Anter je Poncijanov naslednik. Njegovo ime je latinska oblika imena grškega boga zavrnjene ljubezni Anteros. Na Petrov sedež je bil izvoljen, ko je preganjal kristjane rimski cesar Maksimin Tračan[2]. Cerkev je vodil le malo časa (od 2. novembra 235 do 3. januarja 236). Po rodu je bil Grk, kar nas spominja na dejstvo, da je v Rimu do takrat na splošno prevladovala grščina. Prav leta 235 so tu razgnali edino teološko šolo pod vodstvom učenega Hipolita, ki je napisal več knjig v grškem jeziku. Šele po Anterovi smrti so v Rimu nastali prvi krščanski latinski spisi. Anter je načrtno zbiral podatke o krščanskih mučencih; tako je nastal dragocen zaklad podatkov o življenju in svetosti zgodnje Cerkve. [3]

Smrt in češčenje

Del epitafa iz Rimskih katakomb z imenom papeža Antera [4]

Ko je izbruhnilo preganjanje pod cesarjem Maksiminom Tračanom, je bil eden prvih mučencev;[5] pogani so ga usmrtili ravno tedaj, ko je zbiral podatke o mučencih.[6]

Anter je prvi papež, ki so ga pokopali v kripti Kalistovih katakomb. Tu so pred poldrugim stoletjem odkrili njegovo marmornato nagrobno ploščo z grškim napisom Anter škof (Antheros episkopos). Njegov grob in dele epitafa (glej sliko!) so našli leta 1854.[7]

Ocena

Nimamo zanesljivih podatkov, ali je umrl naravne ali mučeniške smrti. Zato nekateri menijo, da Anter ni bil mučenec. [8]

Opombe

  1. F. Chobot: A pápák története 43.
  2. Maksimin Tračan (Maximinus Thrax) je vladal od 20. marca 235 do aprila 238
  3. M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., 25. str.
  4. *Lexikon für Theologie und Kirche I, 2. Auflage, 475.
  5. B. Bangha: Katolikus lexikon I, 81.
  6. *Lexikon für Theologie und Kirche I, 475.
  7. *Lexikon für Theologie und Kirche I, 475.
  8. M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., 25.

Viri

  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, Gebr. Carl&Nicolaus Benziger, Einsiedeln-NewYork-Cincinati-St.Louis 1883, 2. izdaja.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, Prevedel v madžarščino A. Karl. Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • I. Diós: A szentek élete, Szent István Társulat, Budapest 1984.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po:Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, 2. izdaja).

Zunanje povezave


Glej tudi

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Poncijan
Rimski škof
Papež

235–236
Naslednik: 
Fabijan