Pridevnik: Razlika med redakcijama
m r2.7.3) (Robot: Spreminjanje ms:Kata sifat v ms:Kata adjektif |
|||
Vrstica 70: | Vrstica 70: | ||
[[mk:Придавка]] |
[[mk:Придавка]] |
||
[[ml:നാമവിശേഷണം]] |
[[ml:നാമവിശേഷണം]] |
||
[[ms:Kata |
[[ms:Kata adjektif]] |
||
[[nds:Adjektiv]] |
[[nds:Adjektiv]] |
||
[[nl:Bijvoeglijk naamwoord]] |
[[nl:Bijvoeglijk naamwoord]] |
Redakcija: 20:12, 13. januar 2013
Pridevnik je ena od polnopomenskih vrst, ki izraža velikost, vrsto ali svojino.
Vrste pridevnikov
Glede na vprašalnico ločimo:
- lastnostni (kakovostni) pridevnik (Kakšen?/Kolikšen?): lep, trd, velik ...
- vrstni pridevnik (Kateri?): pisalna, jedilna, delovna ...
- svojilni pridevnik (Čigav?): moj, Mojčin, sosedov, Tinin, Larin ...
Pregibanje
Pridevniki se po navadi ujemajo s samostalniško besedo v spolu, sklonu in številu (npr. ljubezniv, ljubeznivega). Nekateri pridevniki pa se ne pregibajo z glasovnimi končnicami in ostajajo v vseh oblikah enaki (npr. poceni --, lila ---).
Določnost
Lastnostni pridevniki, ki se končujejo na soglasnik, imajo v imenovalniku ednine in tožilniku, kadar je enak imenovalniku, poleg neglasovne končnice še končnico -i za določnost (npr. ljubezniv, ljubeznivi).[1] Nedoločna oblika se uporablja pri predmetih/dogodkih/stanjih, ki jih prvič opisujemo, določna oblika pa v primerih, ko govorimo o že prej omenjeni zadevi. Določnost se izraža tako, da kakovostnim pridevnikom moškega spola ednine v imenovalniku (in pri samostalnikih s kategorijo neživosti še v tožilniku) doda -i (mlad – mladi, ponoven – ponovni ...), včasih se spremeni tudi mesto in/ali vrsta naglasa (stàr – stári, dêbel – debéli, vêlik – velíki ...) ali pa celo osnova (majhen – mali). Svojilni pridevniki, števniki ter primerniki in presežniki, so že po definiciji določni (npr. bratov, prvi, lepši, najlepši ...).[2]
Viri
- ↑ Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 102.
- ↑ http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000112.html, vpogled: 12. 12. 2010.