Neon: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MerlIwBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ceb:Neon
MerlIwBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: lmo:Neon
Vrstica 241: Vrstica 241:
[[lb:Neon]]
[[lb:Neon]]
[[lij:Neon]]
[[lij:Neon]]
[[lmo:Neon]]
[[ln:Neoni]]
[[ln:Neoni]]
[[lt:Neonas]]
[[lt:Neonas]]

Redakcija: 06:41, 9. januar 2013

fluorneon
He
Ne
Ar  
 
 
Ne-TableImage.png
Splošno
Ime, znak, število Neon, Ne, 10
Kemijska vrsta žlahtni plini
Skupina, perioda, blok 18 (VIIIA), 2 , p
Gostota, trdota 0,8999 kg/m3 (273 K), NA
Izgled brezbarven
Lastnosti atoma
Atomska teža 20,1797 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) ni podatka (38) pm
Kovalentni polmer 69 pm
van der Waalsov polmer 154 pm
Elektronska konfiguracija [He]2s2 2p6
e- na energijski nivo 2, 8
Oksidacijska stanja (oksid) 0 (neznano)
Zgradba mreže kubična, ploskovno središčna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje plin (nemagneten)
Tališče 24,56 K (-415,5 °F)
Vrelišče 27,07 K (-410,9 °F)
Molarna prostornina 13,23 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 1,7326 kJ/mol
Talilna toplota 0,3317 kJ/mol
Parni tlak NA
Hitrost zvoka 435 m/s pri 273,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost ni podatka
Specifična toplota 1030 J/(kg · K)
Električna prevodnost ni podatka
Toplotna prevodnost 0,0493 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 2080,7 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 3952,3 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 6122 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 9371 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 12177 kJ/mol
6. ionizacijski potencial 15238 kJ/mol
7. ionizacijski potencial 19999,0 kJ/mol
8. ionizacijski potencial 23069,5 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA najdaljši t 1/2 je 3,38 min (Ne-24)
20Ne 90,48 % Ne je stabilen z 10 nevtroni
21Ne 0,27 % Ne je stabilen z 11 nevtroni
22Ne 9,25 % Ne je stabilen z 12 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10. Ta brezbarvni skoraj inerten žlahtni plin daje značilen rdečkast sijaj, ko se uporablja v ceveh za vakumsko razelektritev (vacuum discharge tubes???) in neonskih svetilkah, v zraku pa ga najdemo v sledeh.

Pomembne lastnosti

Neon je drugi najlažji žlahtni plin, ki sije rdečkasto-oranžno v ceveh za vakuumsko razelektritev in ima 40-kratno zmožnost zamrzovanja glede na tekoči helij in trikratno glede na tekoči vodik (glede na prostorninsko enoto). Za večino namenov je cenejše zamrzovalno sredstvo od helija. Neon ima od vseh redkih plinov najintenzivnejšo razelektritev pri normalnih voltažah in tokovih.

Uporaba

Rdečkasto-oranžna barva, ki jo neon oddaja v neonski svetilki se na široko uporablja za oglaševalske znake. Izraz "neonska svetilka" se na splošno uporablja tudi pri svetilkah z drugimi plini, ki svetijo z drugimi barvami. Drugi nameni:

  • indikatorji visokih voltaž,
  • zaščita pred strelo,
  • cevi za merjenje valovanja (wave meter tubes????),
  • televizijske cevi,
  • neon in helij se uporabljata za izdelavo plinskega laserja.

Utekočinjeni neon se komercialno uporablja kot poceni kriogensko zamrzovalno sredstvo.

Zgodovina

Neon (grško neos pomeni "nov") sta leta 1898 odkrila William Ramsay in Morris Travers.

Pojavitve

Neon navadno najdemo v plinski obliki, v kateri se molekule sestojijo iz enega samega atoma neona. Neon je redki plin, ki ga v Zemljinem ozračju najdemo 1 delec na 65.000 drugih in ga pridobivajo s podohlajenim zrakom in frakcijsko destilacijo od nastale kriogenske tekočine.

Zunanje povezave