Gozdarstvo

Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga. Namen gozdarstva je zagotavljati pogoje za trajno funkcioniranje gozda in racionalno pridobivanje. Pretežno že opuščene soznačnice za pridobivanje lesa so izkoriščanje gozdov in eksploatacija gozdov).

Med dejavnosti gozdarstva, poleg pridobivanja, sodijo še gozdarsko načrtovanje, gojenje gozdov in spremljajoče gozdarske dejavnosti (npr. gradnja gozdnih prometnic, urejanje hudournikov, vzdrževanja gozdarske mehanizacije itd)
Dejavnosti gozdarstva dopolnjujeta raziskovalna in pedagoška dejavnost.

Gozdarsko načrtovanje

Gozdarsko načrtovanje določa predvidene gozdarske dejavnosti v določenem obdobju. Osnovni namen gozdarskega načrtovanja je ugotoviti obstoječe stanje gozdov (sestojev), določiti dosegljive gojitvene cilje in predpisati dovoljene ukrepe oziroma posege, ki gozdu (še) omogočajo doseči postavljene cilje (izboljšanje stanja).
Gozdarska stroka razlikuje dolgoročno ureditveno načrtovanje' in izvedbeno oziroma gojitveno načrtovanje.
Desetletni Ureditven načrt podaja okvirne smernice in omejitve pri posegih v gozd v obdobju; npr. desetletni etat. Detajlni gojitveni in sečno-spravilni načrt se sestavi pred predvidenim odkazilom in sečnjo v sestoju. Upošteva smernice ureditvenega načrta pri konkretni izvedbi poseka.

Gojenje gozda

Gojenje gozda je gozdarska dejavnost, s katero se skuša v interesu lastnika gozda vplivati na hitrejši razvojgozda. Predvsem se poskuša pospešiti rast izbranih dreves. V sonaravnem gospodarjenju naj bi načelno ta smoter zasledovala preudarna sečnja dreves. Sicer pa je to naloga gojenja gozdov. S pomočjo gojitvenih ukrepov na gojitvenih področjih kot so obnova, nega in varstvo gozdov.

Gojitveni ukrepi so denimo:
- pogozdovanje in izpopolnjevanje degradiranih površin v gozdu - obnova
- uravnavanje konkurence osebkov v sestoju, s sproščanjem rastnega prostora izbrancem - nega
- preprečevanje škodljivih pojavov v gozdu - varstvo
- izboljšanje sestojne sestave s protežiranjem donosnejših drevesnih vrst - melioracija sestoja
- vnašanje vrednejših drevesnih vrst v sestoj (introdukcija)
- ukrepi za izboljšanje gozdnih tal, npr, apnenje, gnojenje - melioracija tal. Danes se ta uporablja le še redko.

Uspešno gojenje gozdov od gojitelja zahteva, da cilje, ukrepe in zahteve lastnika gozda, racionalno podreja strogim omejitvam narave. Možnosti za izboljšanje stanja v gozdu so namreč vedno omejene. Z naravnimi zmožnostmi, kot je rastiščni potencial in rastnost sestoja.
Pred vsakim posegom v gozd koristi razmislek o temeljnem principu, ki velja v naravi in v gozdarstvu: namreč, da je ekologija = ekonomija. Po tem principu so vsa poseganja v ekosistem, tudi gojitvena, ekonomsko problematična in ekološko vprašljiva. Zato ker so draga in ker umetno spreminjajo stanje in procese v ekosistemu, kar povzroča določene ekološke motnje!
Na tovrstnih spoznanjih temelji izkušnja, da je pri poseganjih v naravo, vedno potrebno poravnati oba računa. Račun za opravljeno delo (uspešno ali neuspešno) in tistega za nadomestitev izgub (časa in izločenih osebkov), ki jih mora gozd nadomestiti na poti k svoji regeneraciji v optimalno stanje. In za vnovično vzpostavitev stabilnega ekološkega ravnovesja. Zato je pri presoji realnih možnosti gojitvenega ukrepanja dobro biti previden in preudaren.

Povdariti je treba, da sta rastiščni potencial in rastnost sestoja idealno izkoriščene le v optimalnemu stanju gozda. V tem stanju je gozd maksimalno obstojen in trajno omogoča maksimalne lesne donose. Zato optimalno stanje gozda predstavlja (idealen) dolgoročni gozdnogospodarski cilj sonaravnega gospodarjenja z gozdom.
Žal so danes gozdovi v optimalnem stanju zelo redki. Tak je npr. pragozd, torej gozd, ki se je v dolgi dobi svojega razvoja razvijal brez vsakršnih vplivov človeka!
V gospodarskih gozdovih doseganje optimalnega stanja žal ni možno. Možno se mu je le približati. To je naloga gojenja gozdov.
V gojenju gozdov se prizadeva z ohranjanjem vitalnih dreves (proizvajalcev) blažiti in nadomeščati izgube, ki v gozdu nastajajo z izločanjem dreves. Zaradi sečnje oziroma pridobivanja in zaradi naravnih ujm.

Pridobivanje gozdnih proizvodov

Gozdni proizvodi so materialne dobrine, ki nastajajo v gozdu. Najpomembnejši gozdni proizvod je les. Zaradi specifične teže lesa (900kg/m³) in težavnega terena, kjer nastaja, je pridobivanje lesa , izredno zahtevna naloga. Zahteva posebno znanje in opremo.
Prva delovna faza pridobivanja lesa je sečnja. V tej fazi se drevo podre, oklesti in razreže (skroji) v lesne sortimente (hlode). Sledi spravilo lesa s posebnimi gozdarskimi traktorji, ki transportirajo lesne sortimente, od panja do skladišča na kamionski cesti. Spravilo sestoji iz zbiranja sortimentov na sečišču (običajno z vitlom), vlačenja po gozdni vlaki in skladiščenja na kamionski cesti (rampi). Nato sledi prevoz lesa s posebej opremljeni kamioni (z nakladalno napravo), po kamionski cesti do porabnika.
Pridobivanje lesa je zelo problematična dejavnost za gozd. Zato mora biti dovoljeni posek lesa (etat), skrbno načrtovan, kontroliran in izveden. Korektno upoštevana pravila gozdarske stroke pri poseku in spravilu, omogočajo gozdu uspešno regeneracijo.
Pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov ni tako intenzivno in je za gozd manj obremenjujoče. Kljub temu je tudi pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov naravno omejeno (limitirano). Zato njihovo pridobivanje urejajo predpisi. Pri pridobivanju velja posebej opozoriti na obzirnost pri nabiranju zdravilnih zelišč, cvetja, gob, plodov. Posebno zvrst pridobivanja v gozdu, predstavlja lovska dejavnost, lovstvo. Poleg same koristi od lova (trofeje, divjačina, strast in rekreacija), mora lovstvo poskrbeti tudi za naravno ravnotežje v ekosistemu. Zaradi odsotnosti zveri v njem, morajo lovci prevzeti njihovo funkcijo regulatotja številčnosti rastlinojedov . Od uspešnosti lovstva je pomembno odvisen tudi razvoj gozda (pomlajevanje).

Zunanje povezave

Izobraževanju gozdarskih kadrov so namenjene Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni in Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo v Ljublj . Gozdarski inštitut Slovenije se ukvarja z raziskovalno dejavnostjo v gozdarstvu.
http://www.sgls.si//
http://www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/o-oddelku/predstavitev.html ani
http://www.gozdis.si/ ja! ta članek ni več škrbina ker je tu: LOJZA!!!!!!!!!!!!! no kakorkoli vsi ste čudnni ko noirite s tem