Krožno križišče: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.3) (robot Dodajanje: tl:Rotonda |
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ko:회전교차로 |
||
Vrstica 89: | Vrstica 89: | ||
[[it:Rotatoria]] |
[[it:Rotatoria]] |
||
[[ja:ラウンドアバウト]] |
[[ja:ラウンドアバウト]] |
||
[[ko:회전교차로]] |
|||
[[lb:Intersection à sens giratoire obligatoire]] |
[[lb:Intersection à sens giratoire obligatoire]] |
||
[[lt:Žiedinė sankryža]] |
[[lt:Žiedinė sankryža]] |
Redakcija: 07:57, 28. december 2012
Krožišče oziroma krožno križišče je kanalizirano križišče krožne oblike z nepovoznim, delno povoznim ali prevoznim središčnim otokom ter krožnim voziščem v katerega se steka tri ali več krakov cest in po katerem poteka vožnja nasprotno od smeri gibanja urinega kazalca.
Vrste krožnih križišč
Enopasovno krožno križišče s po enim voznim pasom na uvozih/izvozih, katerega krožno vozišče je enopasovno.
Večpasovno krožno križišče z enim ali več voznih pasov na uvozih/izvozih, katerega del krožnega vozišča ali celotno krožno vozišče je oblikovano kot večpasovno vozišče.
Elementi krožnega križišča
Sestavni elementi krožnega križišča so:
- krožno vozišče (eno ali več pasovno)
- sredinski otok
- povozni del sredinskega otoka
- kraki krožnega križišča (na njih pa: vozni pasovi, ločilni otok)
- lahko pa še: kolesarska steza, pločnik ali pešpot.
In seveda prometna signalizacija in oprema.
Delitev glede na lokacijo in velikost
- Mini urbano - premer 14-25 m - kapaciteta 10.000 vozil/dan
- Majhno urbano - premer 22-35 m - kapaciteta 15.000 vozil/dan
- Srednje veliko urbano - premer 30-40 m - kapaciteta 20.000 vozil/dan
- Srednje veliko (enoopasovno) izvenurbano - premer 35-45 m - kapaciteta 22.000 vozil/dan
- Srednje veliko (dvoopasovno) izvenurbano - premer 40-70 m
- Veliko izvenurbano - premer >70 m
Delitev glede na namembnost
- Krožna križišča za umirjanje prometa (uporaba predvsem v naseljenih območjih, pred in za vasmi in podobno)
- Krožna križišča za omejevanje prometa (v naseljih kjer hočemo omejiti oziroma zagotoviti vnaprej določeno kapaciteto)
- krožna križišča za zagotavljanje čim večje kapacitete izven naselij.
Delitev glede na število krakov
- S tremi kraki.
- S štirimi kraki.
- S petimi ali več kraki.
Delitev glede na vodenje posameznih smeri
- Nivojsko vodenje: v krožno križišče ali mimo njega
- Več nivojsko vodenje (primer Tomačevo na H3 v Ljubljani)
Prednosti
Krožna križišča pogosto zamenjujejo običajna križišča, ker imajo naslednje prednosti:
- Velika prometna varnost:
- na krožnih križiščih je manj konfliktnih točk za nastanek prometne nesreče.
- zaradi oblike križišča (središčni otok) je voznikom onemogočeno, da bi z nezmanjšano hitrostjo prevozili križišče, zato so tudi posledice prometnih nesreč v primerjavi s klasičnimi križišči manjše, običajno brez smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb.
- Večja propustnost prometa, kar ima za posledico manj zastojev in s tem zmanjšanje hrupa in drugih emisij.
- Manjši stroški vzdrževanja kot pri semaforiziranih križiščih.
- Služi kot ukrep umirjanja prometa v naseljih.
- Estetski videz krožnih križišč je mnogo lepši posebej v urbanih okoljih.
Pomanjkljivosti
- Z večanje števila voznih pasov se prometna varnost zmanjšuje.
- Pogosto obstojajo težave s prostorom za umestitev (pozidano območje)
- prometa v krožnem križišču ni mogoče usmerjati s policijo.
- Krožna križišca niso priporočljiva pred inštitucijami za slepe in slabovidne ter slušno motene, pred domovi za ostarele, bolnišnicami in zdravstvenimi domovi in na vseh drugih mestih, kjer nemotorizirani udeleženci v prometu zaradi svojih fizičnih prizadetosti ne morejo varno prečkati ceste brez svetlobnih signalnih naprav.
- So tudi slaba rešitev pri močnem prometnem toku levih zavijalcev.
Viri
- TSC 03.341 : 2012, Krožna križišča, Uradni list RS, št. 8/2012