Evropska snežna voluharica: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ru:Снеговая полёвка |
m r2.7.2+) (robot Dodajanje: vi:Chionomys nivalis |
||
Vrstica 82: | Vrstica 82: | ||
[[sr:Европска снежна волухарица]] |
[[sr:Европска снежна волухарица]] |
||
[[uk:Полівка снігова]] |
[[uk:Полівка снігова]] |
||
[[vi:Chionomys nivalis]] |
Redakcija: 11:47, 27. december 2012
Evropska snežna voluharica | ||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||
Chionomys nivalis (Martins, 1842) | ||||||||||||||||||||
Sinonimi | ||||||||||||||||||||
|
Evropska snežna voluharica (znanstveno ime Chionomys nivalis) je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji. V Sloveniji jo najdemo v Alpah, v dinarskem svetu in kraških območjih primorskega sveta. Obema območjema so skupne globoke apnenčaste skalne razpoke s hladnim zrakom. Ta ekološka posebnost je za snežno voluharico bolj odločilna kot nadmorska višina, saj je bila odkrita celo v najnižjih predelih Kraškega roba.
To je srednje velika voluharica z dolgo in fino dlako. Hrbet je sivo rjav, trebuh pa srebrno siv. Rep, ki je približno enak polovici trupa z glavo, je svetel in nejasno dvobarven. Tačke so svetle. Med vsemi voluharicami ima najdaljše brke.
Živi v skalnih razpokah v visokogorskem svetu. Najdemo pa jo tudi nižje, v bližini jamskega okolja (globoke skalne razpoke). Večinoma se izogiba gozda. Najbolj je aktivna ponoči. Dobro pleza po skalah. Hrani se z zelenimi deli rastlin in plodovi.
Razmnoževanje
Samica povrže mladiče od junija do avgusta, v nižjih legah pa tudi decembra. Imajo od 2-5 mladičev. Plenijo jih ujede, sove in podlasice.
Podvrste
Populacije snežne voluharice s posameznih gorskih območij so med seboj izolirane in se morfološko razlikujejo. Za snežne voluharice iz celotne Slovenije je značilen temen hrbet. Populacija iz Snežnika je v povprečju večja od tiste iz Julijskih Alp.
Zunanje povezave
Viri
- Amori, G. 1996. Chionomys nivalis. 2006 IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 11.1.2008.
- Kryštufek B. (1991). Sesalci Slovenije.
- »Species factsheet - Chionomys nivalis«. European Environment Agency. 2007.
- Trontelj P. (2005). Vretenčarji Slovenije, gradivo za vaje iz zoologije strunarjev. ISBN 961-242-029-7