Šmartno v Rožni dolini

Šmártno v Róžni dolíni je naselje ob severnem delu Celja. Leta 2002 je imelo naselje 292 prebivalcev. Po kraju je dobilo ime Šmartinsko jezero.

Šmartno v rožni dolini v mestni občini Celje

Kraj Šmartno v Rožni dolini leži sredi čudovite, močno razgibane gozdnate pokrajine, 10 km severozahodno od Celja. Ko zavijemo pri kraju Lopata proti Šmartnem, nas ves čas na obeh straneh ceste spremljajo gozdovi.Naenkrat se nam odpre prekrasen pogled na kraj Šmartno. Ob cerkvi sv. Martina se tišči gruča hiš, naokrog prelepi travniki, njive in tam v ozadju griči z vinogradi in sadnim drevjem.Ta prelepi kraj mora imeti rad ta , ki ima v njem korenine, vzljubi ga tisti , ki se tu naseli in zagleda se vanj tisti, ki ga prvič vidi.Pokrajina se od sv. Jungerti v treh stopnjah spušča proti plitvi dolini potoka Koprivnice. Na srednji stopnji je okrog šole in cerkve sv. Martina gručasto naselje Zgornje Šmartno, nad njim je na višji stopnji pod zahodno ležečim hribom Resenikom, zaselek Zlaka. Na nižji stopnji je ob Šmartinski cesti Spodnje Šmartno ali Orehovče. Cesta, ki vodi iz Celja, se tu obrne proti Vojniku. Drugi krak ceste se vzpenja proti severozahodno ležečim zaselkom Otemna , Jezerce in Rožni vrh.Vzhodno od Šmartna leži zgornja in spodnja Brezova, južno pa Loče in Slatina.Pobočja krasijo vinogradi in sadovnjaki. Sadno drevje pomladi prečudovito cveti. Od tod izvira verjetno tudi pridevek Rožna dolina. Velik del hribovitega zaledja pokrivajo mešani in borovi gozdovi.

Danes ima kraj Krajevno skupnost, ki obsega 11 naselij v katerih živi po , podatkih iz leta 2002 1867prebivalcev,po velikosti meri 2049 ha.

GEOLOGIJA ŠMARTNA V R. D.Ležeče besedilo

Za potrebe novoizdelane spletne strani KS Šmartno v Rožni Dolini, sem pripravil kratek opis geoloških enot, ki izdanjajo na terenu KS, s čimer želim približati poznavanje kamnin tudi krajanom Šmartna.

Pokrajina, ki zaznamuje Šmartno v R.D. je že geografsko zelo pestra, saj zajema tako travne ravnice, polja, jezero, veliko bregov, ki so ponekod posejani z vinogradi, pa tudi srednje visoka in visoka gričevja, po katerih je speljanih mnogo peš poti.

Ko hodimo po teh poteh lahko poleg prelepe pokrajine opazujemo tudi kamenine mimo katerih hodimo. Če bi pohodnik vedel, koliko ”življenja” je skritega v kamnitih masivih, ki ga obdajajo, in kako pestro zgodovino ima Kunigunda kamor tako rad zahaja, bi mnogokrat postal, se zazrl v kamnino, ter ji prisluhnil. Kakor nam radi starejši krajani povedo kako je je bilo tukaj včasih, bi tudi kamnina spregovorila…

Najstarejše kamnine obravnavanega območja so keratofirji in kremenovi keratofirji triasne starosti. Na površini so le redko sveže; po navadi so precej preperele, tektonsko pretrte in limonitizirane. So zelenkasto sive in rjavkaste barve. Najdemo jih na Šentjungertu, Reseniku, Golnem vrhu in Slačjeku. Omenjene kamnine so magmatskega nastanka, zato nam dajo sklepati, da je bil včasih v bližini (Smrekovec) vulkan.

Pobočja Rigelja in Langerja gradijo mnogo mlajši litotamnijski apnenci z laporji in peščenjaki. Te sedimentne kamnine so miocenske starosti, ter se razprostirajo dalje proti JV. Pod njimi ležijo laporji in gline oligocenske starosti, ki so tudi sedimentnega izvora.

Dolini Koprivnice in Sušnice pa sta zasuti z še mnogo mlajšimi aluvijalnimi naplavinami (pesek, prod) kvartarne starosti.

Kot zanimivost naj nazadnje omenim še svinčevo in cinkovo orudenje pri Rupah. Podobna orudenja s kovinami se pojavljajo tudi izven meja KS in sicer v Galiciji Pri Veliki Pirešici , kjer je vezano svinčevo-cinkovo orudenje na keratofirski tuf in lavo, medtem ko je orudenje v Zavrhu vezano na apnenec, ki se nahaja med tufom.

Zunanje povezave

• http://www.ks-smartno.si