Slovenska planinska pot: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2+) (robot Dodajanje: pl:Słoweński Szlak Górski
Kelvin (pogovor | prispevki)
Vrstica 79: Vrstica 79:
* [[Rodica (gora)|Rodica]] (1966 m)
* [[Rodica (gora)|Rodica]] (1966 m)
* [[Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti]] (1835 m); [[Petrovo Brdo]] (803 m)
* [[Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti]] (1835 m); [[Petrovo Brdo]] (803 m)
* [[Dom Andreja Žvana - Borisa na Poreznu]] (1590 m)
* [[Dom Andreja Žvana-Borisa na Poreznu]] (1590 m)
* [[Partizanska Bolnica Franja]] (536 m)
* [[Partizanska Bolnica Franja]] (536 m)



Redakcija: 10:04, 4. december 2012

Knafelčeva markacija z dodatno oznako Slovenske planinske poti na pohorski bukvi

Slovenska planinska pot ali Transverzala je planinska pot od Maribora do Ankarana. Razteza se čez večino slovenskega gorskega sveta. Slovenska planinska pot je bila prva vezna pot v Alpah. Po njenem zgledu so jih začeli urejati tudi v drugih alpskih regijah.

Zgodovina

Ideja o povezavi najlepših hribovitih in gorskih predelov v Sloveniji se je porodila prof. Ivanu Šumljaku (1899-1984) že leta 1950. Prvotna ideja je bila krožna pot, ki bi se začela in končala v Mariboru, vendar so ta predlog pri Komisiji za pota, PZS spremenili in pot od Postojne dalje usmerili proti morju. Transverzala je bila večinoma speljana po obstoječih markiranih poteh, na krajših odsekih pa so jo na novo označili pristojni markacisti. Prvi Vodnik po Slovenski planinski transverzali je izšel 1958 leta. Od svojega nastanka je doživela nekaj sprememb. Zadnja je bila sprejeta leta 1991, ko jo je upravni odbor PZS s sklepom preimenoval v Slovensko planinsko pot. Zadnji dopolnjen vodnik, ki je v pomoč pohodnikom pri pripravi ture in orientaciji na poti, je bil izdan leta 1994. Slovenska planinska pot ima tudi svojo razširjeno različico.

Potek poti

Slovensko planinsko pot lahko začnemo v Mariboru ali Ankaranu ali kjerkoli. Pohodnik mora o prehojeni poti voditi dnevnik, v katerega mora odtisniti poseben žig, ki je namenjen samo tej poti in ga je mogoče dobiti v kočah na posebno prošnjo in s priloženo planinsko izkaznico, oskrbnik pa se mora tudi podpisati. Običajni žig koče ne velja. Na vrhovih velja žig vrha. Poleg žiga je treba pripisati tudi datum obiska. Svoj obisk je potrebno tudi vpisati v vpisno knjigo. Če na vrhu ni žiga, velja kot dokument fotografija, podpis planinskega vodnika, če gre za organizirano turo ali druge priče. Dokončanje Slovenske planinske poti ni časovno omejeno.

Slovenska planinska pot je sestavljena tako iz lahkih kot zelo zahtevnih odsekov, na kar opozarja tudi Vodnik.

Pohorje in severovzhodni del

Kamniško-Savinjske Alpe

Kamniško-Savinjske Alpe. Najvišji vrh na fotografiji je Storžič. Slikano iz Sv. Ambroža pod Krvavcem.

Karavanke

Stol (levo Potoški stol, desno mali vrh Stola)

Julijske Alpe

Prisojnik, pogled iz okolice Erjavčeve koče na Vršiču
Triglav z Debele peči

Jugozahodni del

Nanos

Stare točke

Viri

  • Slovenska planinska pot, Planinski vodnik, PZS, 1994, Dobnik Jože

Glej tudi