Slovenska planinska pot

Knafelčeva markacija z dodatno oznako Slovenske planinske poti na pohorski bukvi

Slovenska planinska pot ali Transverzala je planinska pot od Maribora do Ankarana. Razteza se čez večino slovenskega gorskega sveta. Slovenska planinska pot je bila prva vezna pot v Alpah. Po njenem zgledu so jih začeli urejati tudi v drugih alpskih regijah.

Zgodovina

Ideja o povezavi najlepših hribovitih in gorskih predelov v Sloveniji se je porodila prof. Ivanu Šumljaku (1899-1984) že leta 1950. Prvotna ideja je bila krožna pot, ki bi se začela in končala v Mariboru, vendar so ta predlog pri Komisiji za pota, PZS spremenili in pot od Postojne dalje usmerili proti morju. Transverzala je bila večinoma speljana po obstoječih markiranih poteh, na krajših odsekih pa so jo na novo označili pristojni markacisti. Prvi Vodnik po Slovenski planinski transverzali je izšel 1958 leta. Od svojega nastanka je doživela nekaj sprememb. Zadnja je bila sprejeta leta 1991, ko jo je upravni odbor PZS s sklepom preimenoval v Slovensko planinsko pot. Zadnji dopolnjen vodnik, ki je v pomoč pohodnikom pri pripravi ture in orientaciji na poti, je bil izdan leta 1994. Slovenska planinska pot ima tudi svojo razširjeno različico.

Potek poti

Slovensko planinsko pot lahko začnemo v Mariboru ali Ankaranu ali kjerkoli. Pohodnik mora o prehojeni poti voditi dnevnik, v katerega mora odtisniti poseben žig, ki je namenjen samo tej poti in ga je mogoče dobiti v kočah na posebno prošnjo in s priloženo planinsko izkaznico, oskrbnik pa se mora tudi podpisati. Običajni žig koče ne velja. Na vrhovih velja žig vrha. Poleg žiga je treba pripisati tudi datum obiska. Svoj obisk je potrebno tudi vpisati v vpisno knjigo. Če na vrhu ni žiga, velja kot dokument fotografija, podpis planinskega vodnika, če gre za organizirano turo ali druge priče. Dokončanje Slovenske planinske poti ni časovno omejeno.

Slovenska planinska pot je sestavljena tako iz lahkih kot zelo zahtevnih odsekov, na kar opozarja tudi Vodnik.

Pohorje in severovzhodni del

• Mariborska koča (1068 m)
• Ruška koča pri Arehu (1246 m); Šumik (pri Bajgotu) (1030 m)
• Koča na Klopnem vrhu (1280 m)
• Koča na Pesku (1386 m); Lovrenška jezera
• Ribniška koča (1507 m); Črni vrh (1543 m)
• Grmovškov dom pod Veliko Kopo (1371 m)
• Koča pod Kremžarjevim vrhom (1102 m); Slovenj Gradec
• Poštarski dom pod Plešivcem (805 m)
• Dom na Uršlji gori (1670 m)
• Andrejev dom na Slemenu (1096 m)

Kamniško-Savinjske Alpe

Kamniško-Savinjske Alpe. Najvišji vrh na fotografiji je Storžič. Slikano iz Sv. Ambroža pod Krvavcem.

• Dom na Smrekovcu (1377 m); Koča na Travniku (1548 m)
• Koča na Loki pod Raduho (1520 m)
• Velika Raduha (2062 m)
• Koča v Grohatu pod Raduho (1460 m); gostišče Rogovilc (610 m)
• Kocbekov dom na Korošici (1808 m)
• Ojstrica (2350 m)
• Koča na Kamniškem sedlu (1864 m)
• Turska gora (2251 m)
• Skuta (2532 m)
• Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1793 m)
• Grintovec (2558 m)
• Jezerska Kočna (2540 m)
• Češka koča na Spodnjih Ravneh (1543 m); Jezersko (880 m)
• Dom Kokrskega odreda na Kališču (1534 m)
• Storžič (2132 m)
• Dom pod Storžičem (1123 m); Tolsti vrh (1715 m)
• Koča na Kriški gori (1471 m); Tržič (515 m)
• Koča na Dobrči (1478 m); Preval (1311)

Karavanke

Stol (levo Potoški stol, desno mali vrh Stola)

• Begunjščica (2060 m)
• Roblekov dom na Begunjščici (1657 m)
• Planinski dom na Zelenici (1536 m)
• Prešernova koča na Stolu na Stolu (2174 m); Koča na Golici (1582 m)
• Golica (1836 m)

Julijske Alpe

Prisojnik, pogled iz okolice Erjavčeve koče na Vršiču

• Slovenski planinski muzej (641 m); Mojstrana (641 m)
• Aljažev dom v Vratih (1015 m)
• Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m)
• Triglavski dom na Kredarici (2515 m)
• Triglav (2864 m)
• ali dom Planika pod Triglavom (2404 m) ali Tržaška koča na Doliču (2151 m); Luknja (1758 m); Bovški Gamsovec (2392 m)
• Pogačnikov dom na Kriških podih (2052 m)
• Razor (2601 m)
• Prisojnik (2547 m)
• Vršič - Poštarski dom (1688 m) aliTičarjev dom (1620 m) ali Erjavčeva koča (1515 m)
• Zavetišče pod Špičkom (2064 m)
• Jalovec (2645 m)
• Koča pri izviru Soče (886 m); na Logu v Trenti (620 m)
• Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m)
• Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m)
• Komna - Dom na Komni (1520m) ali Koča pod Bogatinom (1513 m)
• Planinski dom pri Krnskih jezerih (1385 m)
• Gomiščkovo zavetišče na Krnu (2182 m)
• Koča na planini Razor (1315 m)
• Vogel (1922 m)
• Rodica (1966 m)
• Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti (1835 m); Petrovo Brdo (803 m)
• Dom Andreja Žvana-Borisa na Poreznu (1590 m)
• Partizanska Bolnica Franja (536 m)

Triglav z Debele peči

Jugozahodni del

Nanos

• Planinska koča na Ermanovcu (964 m)
• Bevkov vrh (1051 m)
• Sivka - Mrzli vrh (1008 m); Idrija (325 m)
• Koča na Hleviški planini (818 m): Vojsko (1077m)
• Mali Golak (1495 m); Iztokova koča pod Golaki (1260m)
• Koča Antona Bavčerja na Čavnu (1242 m)
• Sinji vrh (1002 m); Col (619 m)
• Pirnatova koča na Javorniku (1156 m); Podkraj (797 m)
• Furlanovo zavetišče pri Abramu (900 m)
• Vojkova koča na Nanosu (1201 m); Razdrto (577 m); Senožeče (580 m)
• Vremščica (1026 m);
• Matavun - Škocjanske jame (393 m); Artviže (817 m); Markovščina (567 m)
• Tumova koča na Slavniku (1028 m); Prešnica (480 m)
• Socerb (389 m)
• Tinjan (374 m)
• Ankaran (19 m)

Stare točke

• Frischaufov dom na Okrešlju (1396 m) V SPP vključena v izdaji 2011.
• Kranjska koča na Ledinah (1700 m) V SPP vključena v izdaji 2011.
• Koroška Rinka (Križ) (2433 m) V SPP vključena v izdaji 2011.
• Valvasorjev dom pod Stolom (1180 m)
• Dom Pristava v Javorniškem rovtu (930 m)
• Dom pod Golico (933 m)
• Planinski dom »Rudar« na Vojskem (1080 m)
• Predjama (503 m)
• Sv. Trojica (1106 m)

Viri

• Slovenska planinska pot, Planinski vodnik, PZS, 1994, Dobnik Jože

Glej tudi

• razširjena Slovenska planinska pot
• seznam slovenskih planinskih postojank
• Opisi številnih planinskih poti po Sloveniji