Gozdarstvo: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (Robot: Spreminjanje ar:علم الحراج v ar:علم التحريج; kozmetične spremembe
Gozd.ing (pogovor | prispevki)
→‎Gojenje gozda: Vsebinsko in slogovno sem skušal izboljšati svoj članek
Vrstica 16: Vrstica 16:
== Gojenje gozda ==
== Gojenje gozda ==


Gojenje gozda je gozdarska dejavnost, s katero se skuša v interesu lastnika gozda '''vplivati na hitrejši razvoj'''gozda. Predvsem se poskuša pospešiti '''rast [[izbranec-nosilec funkcij|izbranih dreves]]'''. V [[sonaravno gospodarjenje|sonaravnem gospodarjenju]] naj bi načelno ta smoter zasledovala preudarna [[sečnja dreves]]. Sicer pa je to naloga gojenja gozdov. S pomočjo [[gojitveni ukrepi|'''gojitvenih ukrepov''']] na gojitvenih področjih kot so [[obnova gozda|obnova]], [[nega sestoja|nega]] in [[varstvo gozdov| varstvo gozdov]].
Gojenje je gozdarska dejavnost, za pomoč gozdu v razvoju. Hkrati skuša preprečiti delovanje, ki bi razvoj gozda oviralo ali ogrožalo. Gojenje gozdov zajema obnovo, nego in varstvo gozda.<br />

Z obnovo in nego gozda se uravnava medsebojno konkurenco, oziroma tekmovanje osebkov za svetlobo. Z dodajanjem svetlobe, se lahko pospeši razvojne procese v gozdu. Npr. poveča [[prirastek]] drevesa ali razvoj mladja. Oboje je možno le takrat, kadar je [[svetlobe]] v gozdu premalo. <br />Dodajanje svetlobe je možno le z izločanjem (sečnja) tekmecev za svetlobo, konkurentov. Vedno pa se s sečnjo izloča proizvajalce (drevesa ki priraščajo). Zato je izločanje smiselno le kot pomoč izredno kvalitetnim drevesom, izbrancem. Poleg izbiralne sečnje, so pripomoček za svetlitve še negovalni ukrepi. Takšni so čiščenje (motečih plevelov, grmov) in redčenje (motečih dreves).<br />
Gojitveni ukrepi so denimo: <br /> - pogozdovanje in izpopolnjevanje degradiranih površin v gozdu - '''obnova''' <br /> - uravnavanje konkurence osebkov v sestoju, s sproščanjem rastnega prostora izbrancem - '''nega''' <br /> - preprečevanje [[gozdne škode|škodljivih pojavov]] v gozdu - '''varstvo''' <br /> - izboljšanje [[sestojne strukture|sestojne sestave]] s protežiranjem donosnejših drevesnih vrst - '''melioracija sestoja''' <br /> - vnašanje vrednejših drevesnih vrst v sestoj ('''introdukcija''')<br /> - ukrepi za izboljšanje gozdnih tal, npr, apnenje, gnojenje - '''melioracija tal'''. Danes se ta uporablja le še redko.
V redno gospodarjenih gozdovih je zaradi sečenj, pomanjkanje svetlobe redko. Zato tam dragih negovalnih ukrepov ni treba (veliko). Velja celo nasprotno. Neutemeljeno izločanje vitalnih konkurentov je gozdu v škodo. Zmanjšuje prirastek in stabilnost sestoja (stojnost). Preveč svetlobe povzroča zapleveljenje in težave s pomlajevanjem.<br />

Največ gojitvenih del zahtevajo občutljivi umetni nasadi ([[monokulture]]). To so borni nadomestki posekanih naravnih, avtohtonih gozdov. Kljub izredno dragi obnovi, negi in varstvu, nasadi ostajajo moteč dejavnik v okolju, tujek. Naravne sile ([[ujme]] in [[škodljivci]]) takšne tujke iz okolja, slej ko prej, izločijo. Edina možnost za njihov obstanek, so draga in nezanesljiva posredovanja človeka (nega in varstvo). Naravnim pogojem se lahko uspešno prilagodi le naraven (avtohton) gozd. Brez človekove pomoči! <br />
Uspešno gojenje gozdov od gojitelja zahteva, da cilje, ukrepe in zahteve lastnika gozda, racionalno podreja strogim omejitvam narave. Možnosti za izboljšanje stanja v gozdu so namreč vedno omejene. Z '''naravnimi zmožnostmi''', kot je [[rastišče|rastiščni potencial]] in [[sestoj|rastnost sestoja]].<br /> Pred vsakim posegom v gozd koristi razmislek o '''temeljnem principu''', ki velja v naravi in v gozdarstvu: namreč, da je '''ekologija = ekonomija'''. Po tem principu so vsa poseganja v ekosistem, tudi gojitvena, '''ekonomsko problematična''' in '''ekološko vprašljiva'''. Zato ker so draga in ker umetno spreminjajo stanje in procese v ekosistemu, kar povzroča določene ekološke motnje! <br /> Na tovrstnih spoznanjih temelji izkušnja, da je pri poseganjih v naravo, vedno potrebno poravnati oba računa. Račun za '''opravljeno delo''' (uspešno ali neuspešno) in tistega za '''nadomestitev izgub''' (časa in izločenih osebkov), ki jih mora gozd nadomestiti na poti k svoji '''regeneraciji''' v optimalno stanje. In za vnovično vzpostavitev stabilnega [[ekološko ravnovesje|ekološkega ravnovesja]]. Zato je pri presoji realnih možnosti '''gojitvenega ukrepanja''' dobro biti previden in preudaren.
Varstvo gozda je dejavnost, ki dopolnjuje ukrepe nege. Z njimi se preprečuje in odstranjuje posledice t.i. škodljivih pojavov. Z izjemo škode, ki jo posredno in neposredno povzroča človek, so škodljivi pojavi v gozdu praviloma naravni pojav. So posledica delovanja ekoloških dejavnikov. Gozd občasno prizadenejo naravne ujme kot npr. veter, sneg, žled, požar, plazovi (snežni, zemeljski), poplava). Ujmam sledijo prenamnožitve organizmov (običajno žuželke), katerim ujma, izboljša prehranske možnosti. Najbolj pogosta je npr. prenamnožitev lubadarjev (gradacija) v smrekovih nasadih. <br />Posebno vrsto ogrožanja naravnega razvoja gozda, predstavlja prenamnožitev divjadi. Nastaja z enostranskim gojenjem [[rastlinojed]]ov ob odsotnosti [[zveri]]. Posledica je porušeno [[naravno ravnotežje]] in kritično pomanjkanje naravnega mladja (zlasti jelke; javora in bresta)! <br />Pomembna dejavnost varstva, je varstvo gozdov pred požari. V sušnem obdobju, se v požarno ogroženih predelih (Kras), organizira gozdarska protipožarna služba. <br />Pri izvajanju ukrepov varstva gozdov, se uporablja zaščitne ukrepe in zaščitna sredstva. Med pogostejšimi ukrepi varstva so: preventivna zaščitna sredstva ( mreže, ograde), ter sredstva in premazi za odganjanje (repelenti) in kontroliranje škodljivcev (npr. kontrolne pasti za lubadarje) in lovne nastave (lovna drevesa). V gozdu je izrecno prepovedana uporaba strupenih nastav!<br />

Varstvo gozda je osnovno načelo pri vseh človekovih posegih v gozd. Posebej še velja pri sečnji, ki je praviloma najintenzivnejši človekov poseg v gozd. Po načelu varstva gozda, mora vsak smotrn posek (zrelega ali poškodovanega) drevesa, gozdu omogočiti boljše pogoje za razvoj in regeneracijo, kot jih je imel pred posekom. Če se seka preveč, se krši načelo varstva gozda.
Povdariti je treba, da sta '''rastiščni potencial''' in '''rastnost sestoja''' idealno izkoriščene le v '''optimalnemu stanju gozda'''. V tem stanju je gozd '''maksimalno obstojen''' in trajno omogoča '''maksimalne lesne donose'''. Zato optimalno stanje gozda predstavlja (idealen) dolgoročni gozdnogospodarski cilj [[sonaravno gospodarjenje|sonaravnega gospodarjenja]] z gozdom.<br />
Najcenejši in najučinkovitejši garant za varstvo gozda, je vsekakor le zdrav in vitalen naravni gozd!<br />
Žal so danes gozdovi v optimalnem stanju zelo redki. Tak je npr. [[pragozd]], torej gozd, ki se je v dolgi dobi svojega razvoja razvijal brez vsakršnih vplivov človeka!<br /> V [[gospodarski gozd|gospodarskih gozdovih]] doseganje optimalnega stanja žal ni možno. Možno se mu je le približati. To je naloga gojenja gozdov.<br />
V gojenju gozdov se prizadeva z '''ohranjanjem''' vitalnih dreves (proizvajalcev) blažiti in nadomeščati izgube, ki v gozdu nastajajo z '''izločanjem dreves'''. Zaradi sečnje oziroma [[pridobivanje|pridobivanja]] in zaradi naravnih ujm.

== Pridobivanje gozdnih proizvodov ==
== Pridobivanje gozdnih proizvodov ==



Redakcija: 18:59, 3. december 2012

Gozdarstvo

Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga. Namen gozdarstva je zagotavljati pogoje za trajno funkcioniranje gozda in racionalno pridobivanje. Pretežno že opuščene soznačnice za pridobivanje lesa so izkoriščanje gozdov in eksploatacija gozdov).

Gozdarske dejavnosti

Med dejavnosti gozdarstva, poleg pridobivanja, sodijo še gozdarsko načrtovanje, gojenje gozdov in spremljajoče gozdarske dejavnosti (npr. gradnja gozdnih prometnic, urejanje hudournikov, vzdrževanja gozdarske mehanizacije itd)
Dejavnosti gozdarstva dopolnjujeta raziskovalna in pedagoška dejavnost.

Gozdarsko načrtovanje

Gozdarsko načrtovanje določa predvidene gozdarske dejavnosti v določenem obdobju. Osnovni namen gozdarskega načrtovanja je ugotoviti obstoječe stanje gozdov (sestojev), določiti dosegljive gojitvene cilje in predpisati dovoljene ukrepe oziroma posege, ki gozdu (še) omogočajo doseči postavljene cilje (izboljšanje stanja).
Gozdarska stroka razlikuje dolgoročno ureditveno načrtovanje' in izvedbeno oziroma gojitveno načrtovanje.
Desetletni
Ureditven načrt
podaja okvirne smernice in omejitve pri posegih v gozd v obdobju; npr. desetletni etat. Detajlni gojitveni in sečno-spravilni načrt se sestavi pred predvidenim odkazilom in sečnjo v sestoju. Upošteva smernice ureditvenega načrta pri konkretni izvedbi poseka.

Gojenje gozda

Gojenje gozda je gozdarska dejavnost, s katero se skuša v interesu lastnika gozda vplivati na hitrejši razvojgozda. Predvsem se poskuša pospešiti rast izbranih dreves. V sonaravnem gospodarjenju naj bi načelno ta smoter zasledovala preudarna sečnja dreves. Sicer pa je to naloga gojenja gozdov. S pomočjo gojitvenih ukrepov na gojitvenih področjih kot so obnova, nega in varstvo gozdov.

Gojitveni ukrepi so denimo:
- pogozdovanje in izpopolnjevanje degradiranih površin v gozdu - obnova
- uravnavanje konkurence osebkov v sestoju, s sproščanjem rastnega prostora izbrancem - nega
- preprečevanje škodljivih pojavov v gozdu - varstvo
- izboljšanje sestojne sestave s protežiranjem donosnejših drevesnih vrst - melioracija sestoja
- vnašanje vrednejših drevesnih vrst v sestoj (introdukcija)
- ukrepi za izboljšanje gozdnih tal, npr, apnenje, gnojenje - melioracija tal. Danes se ta uporablja le še redko.

Uspešno gojenje gozdov od gojitelja zahteva, da cilje, ukrepe in zahteve lastnika gozda, racionalno podreja strogim omejitvam narave. Možnosti za izboljšanje stanja v gozdu so namreč vedno omejene. Z naravnimi zmožnostmi, kot je rastiščni potencial in rastnost sestoja.
Pred vsakim posegom v gozd koristi razmislek o temeljnem principu, ki velja v naravi in v gozdarstvu: namreč, da je ekologija = ekonomija. Po tem principu so vsa poseganja v ekosistem, tudi gojitvena, ekonomsko problematična in ekološko vprašljiva. Zato ker so draga in ker umetno spreminjajo stanje in procese v ekosistemu, kar povzroča določene ekološke motnje!
Na tovrstnih spoznanjih temelji izkušnja, da je pri poseganjih v naravo, vedno potrebno poravnati oba računa. Račun za opravljeno delo (uspešno ali neuspešno) in tistega za nadomestitev izgub (časa in izločenih osebkov), ki jih mora gozd nadomestiti na poti k svoji regeneraciji v optimalno stanje. In za vnovično vzpostavitev stabilnega ekološkega ravnovesja. Zato je pri presoji realnih možnosti gojitvenega ukrepanja dobro biti previden in preudaren.

Povdariti je treba, da sta rastiščni potencial in rastnost sestoja idealno izkoriščene le v optimalnemu stanju gozda. V tem stanju je gozd maksimalno obstojen in trajno omogoča maksimalne lesne donose. Zato optimalno stanje gozda predstavlja (idealen) dolgoročni gozdnogospodarski cilj sonaravnega gospodarjenja z gozdom.
Žal so danes gozdovi v optimalnem stanju zelo redki. Tak je npr. pragozd, torej gozd, ki se je v dolgi dobi svojega razvoja razvijal brez vsakršnih vplivov človeka!
V gospodarskih gozdovih doseganje optimalnega stanja žal ni možno. Možno se mu je le približati. To je naloga gojenja gozdov.
V gojenju gozdov se prizadeva z ohranjanjem vitalnih dreves (proizvajalcev) blažiti in nadomeščati izgube, ki v gozdu nastajajo z izločanjem dreves. Zaradi sečnje oziroma pridobivanja in zaradi naravnih ujm.

Pridobivanje gozdnih proizvodov

Gozdni proizvodi so materialne dobrine, ki nastajajo v gozdu. Najpomembnejši gozdni proizvod je les. Zaradi specifične teže lesa (900kg/m3) in težavnega terena, kjer nastaja, je pridobivanje lesa , izredno zahtevna naloga. Zahteva posebno znanje in opremo.
Prva delovna faza pridobivanja lesa je sečnja. V tej fazi se drevo podre, oklesti in razreže (skroji) v lesne sortimente (hlode). Sledi spravilo lesa s posebnimi gozdarskimi traktorji, ki transportirajo lesne sortimente, od panja do skladišča na kamionski cesti. Spravilo sestoji iz zbiranja sortimentov na sečišču (običajno z vitlom), vlačenja po gozdni vlaki in skladiščenja na kamionski cesti (rampi). Nato sledi prevoz lesa s posebej opremljeni kamioni (z nakladalno napravo), po kamionski cesti do porabnika.
Pridobivanje lesa je zelo problematična dejavnost za gozd. Zato mora biti dovoljeni posek lesa (etat), skrbno načrtovan, kontroliran in izveden. Korektno upoštevana pravila gozdarske stroke pri poseku in spravilu, omogočajo gozdu uspešno regeneracijo.
Pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov ni tako intenzivno in je za gozd manj obremenjujoče. Kljub temu je tudi pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov naravno omejeno (limitirano). Zato njihovo pridobivanje urejajo predpisi. Pri pridobivanju velja posebej opozoriti na obzirnost pri nabiranju zdravilnih zelišč, cvetja, gob, plodov. Posebno zvrst pridobivanja v gozdu, predstavlja lovska dejavnost, lovstvo. Poleg same koristi od lova (trofeje, divjačina, strast in rekreacija), mora lovstvo poskrbeti tudi za naravno ravnotežje v ekosistemu. Zaradi odsotnosti zveri v njem, morajo lovci prevzeti njihovo funkcijo regulatotja številčnosti rastlinojedov . Od uspešnosti lovstva je pomembno odvisen tudi razvoj gozda (pomlajevanje).

Gozdarstvo panoga

Gozdarska panoga je dejavnost, ki povezuje znanost, vede in discipline v gozdarstvu. Gozdarska pasnoga razpolaga z zbranim znanjem in izkušnjami, iz skoraj tristoletne gozdarske tradicije v Sloveniji. Strokovno znanje je osnova pri vsakdanjih delih v gozdu in vodilo pri strokovnem izobraževanju za poklice vseh profilov v gozdarstvu.

Zunanje povezave

Izobraževanju gozdarskih kadrov so namenjene Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni in Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo v Ljublj . Gozdarski inštitut Slovenije se ukvarja z raziskovalno dejavnostjo v gozdarstvu.
http://www.sgls.si//
http://www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/o-oddelku/predstavitev.html ani
http://www.gozdis.si/