Videm, Italija

Za druge pomene glej Videm (razločitev).

Videmska mestna hiša

Videm (furlansko Udin, italijansko Udine, nemško Weiden, lat Utinum) je glavno mesto Videmske pokrajine v zgodovinski regiji Furlanija in italijanski deželi Furlanija-Julijska krajina na severovzhodu Italije. Leži na prodni ravnini med Alpami in Jadranskim morjem nekaj manj kot 40 kilometrov zahodno od slovenske meje. Število prebivalstva je ocenjeno na 99.439 (2009).

Videm je bil zgodovinsko pomemben kot prva večja naseljena točka na južni strani Julijskih Alp in kot tak izhodišče za pot v Beljak preko Tablje ali Trbiža. V času Rimskega imperija je Videm ležal na prometnici Via Julia Augusta, kljub temu pa ni najti sledi zasedbe. Sicer je dokumentiran leta 983, ko se je začel razvijati zaradi zatona Ogleja, enega pomembnejših mest v Rimskem imperiju. V tridesetih letih 13. stoletja je bil v mesto iz Ogleja prestavljen sedež Oglejskega patriarhata, kar je dalo naselju nov pomen tudi z gospodarskega stališča. Leta 1420 je Videm postal del Beneške republike, nato pa 1797. leta, ko je Napoleon Bonaparte slednjo s pogodbo iz Campa Formia priključil Avstriji, ozemlje zadnje. V Italijansko kraljestvo je bilo mesto vključeno leta 1866.

Videm je gospodarsko pomemben kot mestno središče pokrajine, znane po izdelovanju pohištva. Zraven tega mesto premore še železno in mehanično industrijo.

V kraju je najti visokošolsko ustanovo Università degli studi di Udine. Kulturni pomen mesta zaznamujejo tudi nekatera pomembna slikarska dela v škofovski palači in mestnem muzeju, pa tudi dejavnosti Mladinskega gledališča Videm.

Po italijanskem Vidmu je dobilo ime tudi nekaj slovenskih krajev, med drugim haloški zaselek Videm pri Ptuju.

Zunanje povezave

• Musika furlanska.