Multiplekser: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Ferdi (pogovor | prispevki)
m wiki
Vrstica 2: Vrstica 2:
'''Multiplekser''' je elektronsko [[vezje]] z več podatkovnimi vhodi, enim ali nekaj izhodi in krmilnimi [[signali]]. Tipični multiplekser ima n vhodov in 1 izhod. Vhodni signal, katerega številka je določena s krmilnimi signali, se prenese na izhod.
'''Multiplekser''' je elektronsko [[vezje]] z več podatkovnimi vhodi, enim ali nekaj izhodi in krmilnimi [[signali]]. Tipični multiplekser ima n vhodov in 1 izhod. Vhodni signal, katerega številka je določena s krmilnimi signali, se prenese na izhod.


Multiplexer ali izbiralnik je element, ki ima n adresnih vhodov, 2^n podatkovnih vhodov ter izhod. Tisti izmed vhodov, ki je izbran z adreso se prenese na izhod (na sliki je izbiralnik 2/1).
Multiplekser ali izbiralnik je element, ki ima n adresnih vhodov, 2^n podatkovnih vhodov ter izhod. Tisti izmed vhodov, ki je izbran z adreso se prenese na izhod (na sliki je izbiralnik 2/1).


Lahko ga realiziramo z vrati (IN, OR, NAND, NOR) ali TS vmesniki.
Lahko ga realiziramo z vrati (IN, OR, NAND, NOR) ali TS vmesniki.
Vrstica 8: Vrstica 8:
Iz manjših izbiralnikov (2/1,4/1,...) lahko zgradimo večje izbiralnike(8/1,16/1,...).
Iz manjših izbiralnikov (2/1,4/1,...) lahko zgradimo večje izbiralnike(8/1,16/1,...).


==Vir==
vir: Zapiski predavanj - doc.dr.Branko Šter
*Zapiski predavanj - doc. dr. Branko Šter


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

Redakcija: 20:11, 7. februar 2006

Multiplekser z dvema vhodoma in enim izhodom.

Multiplekser je elektronsko vezje z več podatkovnimi vhodi, enim ali nekaj izhodi in krmilnimi signali. Tipični multiplekser ima n vhodov in 1 izhod. Vhodni signal, katerega številka je določena s krmilnimi signali, se prenese na izhod.

Multiplekser ali izbiralnik je element, ki ima n adresnih vhodov, 2^n podatkovnih vhodov ter izhod. Tisti izmed vhodov, ki je izbran z adreso se prenese na izhod (na sliki je izbiralnik 2/1).

Lahko ga realiziramo z vrati (IN, OR, NAND, NOR) ali TS vmesniki. Z njimi lahko realiziramo logične funkcije. Iz manjših izbiralnikov (2/1,4/1,...) lahko zgradimo večje izbiralnike(8/1,16/1,...).

Vir

  • Zapiski predavanj - doc. dr. Branko Šter

Glej tudi