Igor Samobor: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp
Slovenec sem (pogovor | prispevki)
Borštnikov prstan
Vrstica 9: Vrstica 9:
Za svoje vloge je prejel vrsto najvišjih priznanj, na nacionalnem gledališkem festivalu 2004 za vlogo [[baron]]a Charlusa v Proust-Pinterjevem ''Iskanju izgubljenega časa'' v režiji [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]]. Na odru Slovenskega lutkovnega gledališča igra v Hamletu (r. V. Taufer). Filmsko kariero je začel graditi v [[film]]ih vodilnih slovenskih [[režiser]]jev [[Boštjan Hladnik|Boštjana Hladnika]] (''Ubij me nežno''), [[Vojko Duletič|Vojka Duletiča]] (''Deseti brat''), [[France Štiglic|Franceta Štiglica]] (''Veselo gostivanje'') in [[Matjaž Klopčič|Matjaža Klopčiča]] (''Črna orhideja'', ''Ljubljana je Ljubljena''). V največji slovenski filmski uspešnici zadnjih let, filmu [[Kajmak in marmelada]] [[Branko Đurić|Branka Đurića]], je upodobil nepozabnega soseda z balkona.
Za svoje vloge je prejel vrsto najvišjih priznanj, na nacionalnem gledališkem festivalu 2004 za vlogo [[baron]]a Charlusa v Proust-Pinterjevem ''Iskanju izgubljenega časa'' v režiji [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]]. Na odru Slovenskega lutkovnega gledališča igra v Hamletu (r. V. Taufer). Filmsko kariero je začel graditi v [[film]]ih vodilnih slovenskih [[režiser]]jev [[Boštjan Hladnik|Boštjana Hladnika]] (''Ubij me nežno''), [[Vojko Duletič|Vojka Duletiča]] (''Deseti brat''), [[France Štiglic|Franceta Štiglica]] (''Veselo gostivanje'') in [[Matjaž Klopčič|Matjaža Klopčiča]] (''Črna orhideja'', ''Ljubljana je Ljubljena''). V največji slovenski filmski uspešnici zadnjih let, filmu [[Kajmak in marmelada]] [[Branko Đurić|Branka Đurića]], je upodobil nepozabnega soseda z balkona.


Od leta 2006 ga zastopa agencija Proartes.
Od leta 2006 ga zastopa agencija Proartes. Oktobra 2012 je prejel [[Borštnikov prstan]] za življenjsko delo.


== Filmografija ==
== Filmografija ==

Redakcija: 15:45, 29. oktober 2012

Za hrvaško mesto glej Samobor.

Igor Samobor, slovenski igralec, * 1957, Ptuj.

Samobor je diplomiral na ljubljanskem AGRFT-ju, in je stalni član ansambla Ljubljanska Drama.

Slovensko in evropsko občinstvo ga pozna kot Peera Gynta, Razkolnikova, Macbetha, don Juana, princa Hamburškega, Ivana v Bratih Karamazovih, Jimmija Potterja v Ozri se v gnevu, Jima v Jezu, Vossa v Ritter, Dene, Voss, Georga v Kdo se boji Virginije Woolf ...

Za svoje vloge je prejel vrsto najvišjih priznanj, na nacionalnem gledališkem festivalu 2004 za vlogo barona Charlusa v Proust-Pinterjevem Iskanju izgubljenega časa v režiji Dušana Jovanovića. Na odru Slovenskega lutkovnega gledališča igra v Hamletu (r. V. Taufer). Filmsko kariero je začel graditi v filmih vodilnih slovenskih režiserjev Boštjana Hladnika (Ubij me nežno), Vojka Duletiča (Deseti brat), Franceta Štiglica (Veselo gostivanje) in Matjaža Klopčiča (Črna orhideja, Ljubljana je Ljubljena). V največji slovenski filmski uspešnici zadnjih let, filmu Kajmak in marmelada Branka Đurića, je upodobil nepozabnega soseda z balkona.

Od leta 2006 ga zastopa agencija Proartes. Oktobra 2012 je prejel Borštnikov prstan za življenjsko delo.

Filmografija

  • 2011 Na terapiji (tv)
  • 2005 Ljubljana je ljubljena (r. M. Klopčič)
  • 2002 Kajmak in marmelada (r. B. Djurić)
  • 1995 Rabljeva freska (r. A. Tomašič)
  • 1989 Črna orhideja (r. M. Klopčič, tv)
  • 1988 Odpadnik (r. B. Šprajc)
  • 1987 Dopust (r. S. Hren, tv)
  • 1986 Kormoran (r. A. Tomašič)
  • 1984 Veselo gostivanje (r. F. Štiglic)
  • 1982 Deseti brat (r. V. Duletič)
  • 1979 Ubij me nežno (r. B. Hladnik)

Najodmevnejše dramske vloge

  • F. M. Dostojevski: Idiot, 13 skic iz romana Idiot

– Gavrila Ardalionovič Ivolgin

  • C. McPherson: Jez – Jim
  • 2004 M. Proust: Iskanje izgubljenega časa – Palamède (r. Dušan Jovanovič, Drama SNG Ljubljana)
  • J. Racine: Fedra – Teramen
  • F. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi – Ivan Fjodorovič Karamazov
  • B. Tadel: Anywhere Out of This World – Dr. Sergej Vasiljevič Talenjkov Črimekundan ali Brezmadežni, tibetanski misterij
  • V. Bartol: Alamut – Hasan ibn Saba, Seiduna
  • L. N. Tolstoj: Ana Karenina – Aleksej Aleksandrovič Karenin