Staphylococcus aureus: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.3) (robot Dodajanje: lt:Auksinis stafilokokas Spreminjanje: fa:استافیلوکوک اورئوس |
m lk,slog |
||
| Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
}} |
}} |
||
'''''Staphylococcus aureus''''' (tudi '''zlati stafilokok''') je [[vrsta (biologija)|vrsta bakterije]] iz rodu [[stafilokok]]ov, ki je najpogostejši povzročitelj stafilokoknih okužb. Gre za okroglasto bakterijo ([[kok]]), ki je sicer pogosto prisotna na človeški [[koža|koži]]. Okoli 20 % ljudi je trajnih prenašalcev te bakterije.<ref name="pmid9227864">{{cite journal |author=Kluytmans J, van Belkum A, Verbrugh H |title=Nasal carriage of ''Staphylococcus aureus'': epidemiology, underlying mechanisms, and associated risks |journal=Clin. Microbiol. Rev. |volume=10 |issue=3 |pages=505–20 |year=1997 |month=July |pmid=9227864 |pmc=172932 |doi= |url=http://cmr.asm.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=9227864}}</ref> |
'''''Staphylococcus aureus''''' (tudi '''zlati stafilokok''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[Bakterija|bakterije]] iz rodu [[stafilokok]]ov, ki je najpogostejši povzročitelj stafilokoknih okužb. Gre za okroglasto bakterijo ([[kok]]), ki je sicer pogosto prisotna na človeški [[koža|koži]]. Okoli 20 % ljudi je trajnih prenašalcev te bakterije.<ref name="pmid9227864">{{cite journal |author=Kluytmans J, van Belkum A, Verbrugh H |title=Nasal carriage of ''Staphylococcus aureus'': epidemiology, underlying mechanisms, and associated risks |journal=Clin. Microbiol. Rev. |volume=10 |issue=3 |pages=505–20 |year=1997 |month=July |pmid=9227864 |pmc=172932 |doi= |url=http://cmr.asm.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=9227864}}</ref> |
||
== Povzročene bolezni == |
== Povzročene bolezni == |
||
| Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
== Zdravljenje in odpornost na antibiotike == |
== Zdravljenje in odpornost na antibiotike == |
||
Zdravilo izbora za okužbe s ''S. aureus'' je [[penicilin]], |
Zdravilo izbora za okužbe s ''S. aureus'' je [[penicilin]], a so zaradi razširjenosti sevov odpornih na penicilin, zdravila izbora pogosto na [[penicilaza|penicilazo]] odporni penicilini (npr. [[oksacilin]] ali [[flukloksacilin]]). Pri hudih okužbah, npr. pri endokarditisu, se lahko uporabi kombinacija z [[gentamicin]]om,<ref>{{cite journal|author=Korzeniowski O, Sande MA|title=Combination antimicrobial therapy for ''Staphylococcus aureus'' endocarditis in patients addicted to parenteral drugs and in nonaddicts: a prospective study|journal=Ann Intern Med|year=1982|volume=97|page=496–503|pmid=6751182|issue=4}}</ref><ref>{{cite journal|author=Bayer AS, Bolger AF, Taubert KA, ''et al.''|title=Diagnosis and management of infective endocarditis and its complications|journal=Circulation|year=1998|volume=98|issue=25|pages=2936–48|pmid=9860802}}</ref>, ki je lahko sporna zaradi visokega tveganja za poškodbo [[ledvice|ledvic]].<ref>{{cite journal |
||
|author=Cosgrove SE, Vigliani GA, Campion M, ''et al.'' |
|author=Cosgrove SE, Vigliani GA, Campion M, ''et al.'' |
||
|title=Initial low‐dose gentamicin for ''Staphylococcus aureus'' bacteremia and endocarditis is nephrotoxic |
|title=Initial low‐dose gentamicin for ''Staphylococcus aureus'' bacteremia and endocarditis is nephrotoxic |
||
| Vrstica 32: | Vrstica 32: | ||
}}</ref> Trajanje zdravljenja je odvisno od mesta in resnosti okužbe. |
}}</ref> Trajanje zdravljenja je odvisno od mesta in resnosti okužbe. |
||
Ob uvedbi penicilina leta [[1943]] so bili sevi, odporni na ta antibiotik, malodane nepoznani |
Ob uvedbi penicilina leta [[1943]] so bili sevi, odporni na ta antibiotik, malodane nepoznani, [[Alexander Fleming]] je odkril antibiotično delovanje penicilina ravno na ''S. aureus''. Leta [[1950]] je bilo že 50 % v bolnišnicah osamljenih bakterij ''S. aureus'' odpornih na penicilin, leta 1980 pa že 80 %.<ref name="EmergInfectDis2001-Chambers">{{cite journal | author=Chambers HF | title=The changing epidemiology of Staphylococcus aureus? | journal=Emerg Infect Dis | year=2001 | pages=178–82 | volume=7 | issue=2 | pmid=11294701 | url= http://www.cdc.gov/ncidod/eid/vol7no2/chambers.htm | doi=10.3201/eid0702.010204 | pmc=2631711}}</ref> |
||
== Viri == |
== Viri == |
||
Redakcija: 13:19, 24. oktober 2012
| Staphylococcus aureus | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Staphylococcus aureus Rosenbach 1884 |
Staphylococcus aureus (tudi zlati stafilokok) je vrsta bakterije iz rodu stafilokokov, ki je najpogostejši povzročitelj stafilokoknih okužb. Gre za okroglasto bakterijo (kok), ki je sicer pogosto prisotna na človeški koži. Okoli 20 % ljudi je trajnih prenašalcev te bakterije.[1]
Povzročene bolezni
S. aureus lahko pri človeku povzroči različne bolezni, od omejenih kožnih okužb (impetigo oziroma krastavost, gnojni izpuščaji, turi, karbunkel, kožni ognojki ...) do življenjsko ogrožajočih bolezni, kot so pljučnica, meningitis, osteomielitis, endokarditis, sindrom toksičnega šoka, bakteremija in septikemija. Je eden od petih najpogostejših povzročiteljev bolnišničnih okužb in pogosto povzroča pooperativne infekcije ran.
Zdravljenje in odpornost na antibiotike
Zdravilo izbora za okužbe s S. aureus je penicilin, a so zaradi razširjenosti sevov odpornih na penicilin, zdravila izbora pogosto na penicilazo odporni penicilini (npr. oksacilin ali flukloksacilin). Pri hudih okužbah, npr. pri endokarditisu, se lahko uporabi kombinacija z gentamicinom,[2][3], ki je lahko sporna zaradi visokega tveganja za poškodbo ledvic.[4] Trajanje zdravljenja je odvisno od mesta in resnosti okužbe.
Ob uvedbi penicilina leta 1943 so bili sevi, odporni na ta antibiotik, malodane nepoznani, Alexander Fleming je odkril antibiotično delovanje penicilina ravno na S. aureus. Leta 1950 je bilo že 50 % v bolnišnicah osamljenih bakterij S. aureus odpornih na penicilin, leta 1980 pa že 80 %.[5]
Viri
- ↑ Kluytmans J, van Belkum A, Verbrugh H (1997). »Nasal carriage of Staphylococcus aureus: epidemiology, underlying mechanisms, and associated risks«. Clin. Microbiol. Rev. 10 (3): 505–20. PMC 172932. PMID 9227864.
{{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter|month=(pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Korzeniowski O, Sande MA (1982). »Combination antimicrobial therapy for Staphylococcus aureus endocarditis in patients addicted to parenteral drugs and in nonaddicts: a prospective study«. Ann Intern Med. 97 (4): 496–503. PMID 6751182.
- ↑ Bayer AS, Bolger AF, Taubert KA; in sod. (1998). »Diagnosis and management of infective endocarditis and its complications«. Circulation. 98 (25): 2936–48. PMID 9860802.
{{navedi časopis}}: Izrecna uporaba in sod. v:|author=(pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Cosgrove SE, Vigliani GA, Campion M; in sod. (2009). »Initial low‐dose gentamicin for Staphylococcus aureus bacteremia and endocarditis is nephrotoxic«. Clin Infect Dis. 48 (6): 713–721. doi:10.1086/597031.
{{navedi časopis}}: Izrecna uporaba in sod. v:|author=(pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Chambers HF (2001). »The changing epidemiology of Staphylococcus aureus?«. Emerg Infect Dis. 7 (2): 178–82. doi:10.3201/eid0702.010204. PMC 2631711. PMID 11294701.