Gradež (Italija): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
YFdyh-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (robot Dodajanje: zh:格拉多
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2+) (robot Spreminjanje: scn:Gradu (Italia)
Vrstica 44: Vrstica 44:
[[ru:Градо]]
[[ru:Градо]]
[[sc:Grado]]
[[sc:Grado]]
[[scn:Gradu (GO)]]
[[scn:Gradu (Italia)]]
[[sh:Grado (Gorica)]]
[[sh:Grado (Gorica)]]
[[sr:Градо]]
[[sr:Градо]]

Redakcija: 06:55, 23. oktober 2012

Koordinati: Gradež (Italija) 45°41′01″N, 13°24′01″E

Staro mestno jedro

Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Lega

Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.

Zgodovina

Naselbino na otoku je že v antiki povezoval nasip s kopnim in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v Benetke, kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. [1]


Otok Barbano
Otok Barbano

Severovzhodno od mesta, sredi lagune leži otoček Barbana s cerkvijo, pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja in Beneške Slovenije.[2]

Viri

  1. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
  2. Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.