Električna energija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JYBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: nn:Elektrisk effekt
MerlIwBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: frr:Elektrisk efekt
Vrstica 25: Vrstica 25:
[[et:Võimsus#Võimsus elektrotehnikas]]
[[et:Võimsus#Võimsus elektrotehnikas]]
[[fa:توان الکتریکی]]
[[fa:توان الکتریکی]]
[[frr:Elektrisk efekt]]
[[he:הספק חשמלי]]
[[he:הספק חשמלי]]
[[hi:विद्युत शक्ति]]
[[hi:विद्युत शक्ति]]

Redakcija: 07:10, 16. oktober 2012

Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu. Električna energija je med najbolj uporabnimi oblikami energije. V vsakdanji praksi vzpostavimo tokokrog za prejemanje električne energije tako, da napravo, ki porablja električno energijo, priključimo v vtičnico električne napeljave. Električno omrežje, s katerim je povezana vtičnica, mora imeti dovolj virov električne energije, da pokrije vse trenutne zahteve po električni energiji. Viri električne energije so stroji, ki različne oblike primarne energije (energija vodnega padca, goriv, jedrska energija) pretvorijo v energijo električnega toka. V javnih električnih omrežjih so vir električne energije elektrarne različnih vrst in velikosti.

Z električno energijo napajamo električne aparate, ki so vse bolj razširjeni pripomočki za življenje, delo in zabavo. Z električnimi stroji električno energijo pretvarjamo v mehansko delo skoraj brez izgub. Prav tako se brez ostanka v termičnih aparatih lahko pretvori v toploto. Električna energija je potrebna za nekatere kemijske in metalurške procese, na primer pridobivanje klora in aluminija. Električna energija je postala nepogrešljiva za razsvetljavo.

Električno energijo je z daljnovodi razmeroma gospodarno prenašati na razdaljah do nekaj sto kilometrov. Zaradi splošne uporabnosti električne energije je električno omrežje zelo razvejano.

Slaba stran električne energije je, da je neposredno ne moremo skladiščiti. Gre za prehodno obliko energije (delo!). Skladiščimo jo v obliki kemične energije v akumulatorjih, manj pogosto kot mehansko kinetično energijo (vztrajniki) in na druge načine. Problemi gospodarnosti naprav za skladiščenje električne energije so nizek izkoristek, visoka cena, teža. Kljub temu so akumulatorji pogost sestavni del električnih aparatov, zlasti prenosnih, in vozil.

Glej tudi