Dolžina dvižnega vozla: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.2+) (robot Spreminjanje: ar:زاوية العقدة المدارية |
m r2.7.3) (robot Dodajanje: el:Μήκος του ανερχόμενου συνδέσμου; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
Kot merimo v izbrani ravnini, ki je odvisna od vrste nebesnega telesa.Uporabljajo se štiri ravnine, v katerih se meri dolžina dvižnega vozla: |
Kot merimo v izbrani ravnini, ki je odvisna od vrste nebesnega telesa.Uporabljajo se štiri ravnine, v katerih se meri dolžina dvižnega vozla: |
||
*[[Ekliptika]] za telesa sončnega sistema ([[planet |
* [[Ekliptika]] za telesa sončnega sistema ([[planet]]i, [[asteroid]]i, [[komet]]i). V tem primeru je dolžina dvižnega vozla enaka kotu med smerjo proti [[pomladišče|pomladišču]] in smerjo proti [[vozel (astronomija)|dvižnemu vozlu]] nebesnega telesa. (glej sliko) |
||
*[[Ekvator]] [[Zemlja|Zemlje]] za geocentične tirnice [[umetni satelit|umetnih satelitov]]. Kot pričetek merjenja dolžine dvižnega vozla se tudi tukaj vzame pomladišče. Kot se meri proti vzhodu (gledano iz severa je to v obratni smeri od gibanja urinega kazalca). |
* [[Ekvator]] [[Zemlja|Zemlje]] za geocentične tirnice [[umetni satelit|umetnih satelitov]]. Kot pričetek merjenja dolžine dvižnega vozla se tudi tukaj vzame pomladišče. Kot se meri proti vzhodu (gledano iz severa je to v obratni smeri od gibanja urinega kazalca). |
||
*[[Laplaceova ravnina]] za naravne satelite z zelo nagnjeno tirnico. Posebno je to uporabno pri naravnih satelitih [[plinski velikan|plinskih velikanov]]: [[Jupiter (planet)|Jupiter]], [[Saturn (planet)|Saturn]], [[Uran (planet)|Uran]] in [[Neptun (planet)|Neptun]]. Kot dolžine dvižnega vozla se meri vzdolž ravnine od izbrane smeri. |
* [[Laplaceova ravnina]] za naravne satelite z zelo nagnjeno tirnico. Posebno je to uporabno pri naravnih satelitih [[plinski velikan|plinskih velikanov]]: [[Jupiter (planet)|Jupiter]], [[Saturn (planet)|Saturn]], [[Uran (planet)|Uran]] in [[Neptun (planet)|Neptun]]. Kot dolžine dvižnega vozla se meri vzdolž ravnine od izbrane smeri. |
||
*[[tangenta|Tangencialna]] [[ravnina]] na [[nebesna krogla|nebesno sfero]] za zunajsončeva telesa. V tem primeru je dolžina dvižnega vozla kot med pravokotnico na to ravnino in smerjo proti nebesnemu severnemu polu. |
* [[tangenta|Tangencialna]] [[ravnina]] na [[nebesna krogla|nebesno sfero]] za zunajsončeva telesa. V tem primeru je dolžina dvižnega vozla kot med pravokotnico na to ravnino in smerjo proti nebesnemu severnemu polu. |
||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
* [http://www.amsat.org/amsat/keps/kepmodel.html |
* [http://www.amsat.org/amsat/keps/kepmodel.html Opis elementov tira] {{ikona en}} |
||
* [http://astrowww.phys.uvic.ca/~tatum/celmechs.html Nebesna mehanika] {{ikona en}} |
* [http://astrowww.phys.uvic.ca/~tatum/celmechs.html Nebesna mehanika] {{ikona en}} |
||
Vrstica 30: | Vrstica 30: | ||
[[da:Opstigende knudes længde]] |
[[da:Opstigende knudes længde]] |
||
[[de:Argument des Knotens]] |
[[de:Argument des Knotens]] |
||
[[el:Μήκος του ανερχόμενου συνδέσμου]] |
|||
[[en:Longitude of the ascending node]] |
[[en:Longitude of the ascending node]] |
||
[[eo:Longitudo de la suprenira nodo]] |
[[eo:Longitudo de la suprenira nodo]] |
Redakcija: 22:49, 1. oktober 2012
Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa. To je običajno kot med izbrano smerjo (pomladišče) in smerjo proti dvižnemu vozlu.
Kot merimo v izbrani ravnini, ki je odvisna od vrste nebesnega telesa.Uporabljajo se štiri ravnine, v katerih se meri dolžina dvižnega vozla:
- Ekliptika za telesa sončnega sistema (planeti, asteroidi, kometi). V tem primeru je dolžina dvižnega vozla enaka kotu med smerjo proti pomladišču in smerjo proti dvižnemu vozlu nebesnega telesa. (glej sliko)
- Ekvator Zemlje za geocentične tirnice umetnih satelitov. Kot pričetek merjenja dolžine dvižnega vozla se tudi tukaj vzame pomladišče. Kot se meri proti vzhodu (gledano iz severa je to v obratni smeri od gibanja urinega kazalca).
- Laplaceova ravnina za naravne satelite z zelo nagnjeno tirnico. Posebno je to uporabno pri naravnih satelitih plinskih velikanov: Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Kot dolžine dvižnega vozla se meri vzdolž ravnine od izbrane smeri.
- Tangencialna ravnina na nebesno sfero za zunajsončeva telesa. V tem primeru je dolžina dvižnega vozla kot med pravokotnico na to ravnino in smerjo proti nebesnemu severnemu polu.
Zunanje povezave
- Opis elementov tira (angleško)
- Nebesna mehanika (angleško)