Max Planck: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2+) (robot Dodajanje: pms:Max Planck
m m/-p::letnice/druga siz/-gt/ni škrbina/+ktgr
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{drugipomeni3|Planck}}
{{drugipomeni3|Planck}}


{{bioslika|islike=Max planck.jpg |napis=Max Planck}}
{{bioslika|islike=Max Planck (1858-1947).jpg|napis=Max Planck, okoli leta 1930}}


'''Max Karl Ernst Ludwig Planck''', [[Nemci|nemški]] [[fizik]], * [[23. april]] [[1858]], [[Kiel]], [[Schleswig]], [[Kraljevina Danska]] (danes [[Nemčija]]) † [[4. oktober]] [[1947]], [[Göttingen]], [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]].
'''Max Karl Ernst Ludwig Planck''', [[Nemci|nemški]] [[fizik]], * [[23. april]] [[1858]], [[Kiel]], [[Schleswig]], [[Kraljevina Danska]] (danes [[Nemčija]]) † [[4. oktober]] [[1947]], [[Göttingen]], [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]].
Vrstica 7: Vrstica 7:
== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==


Planck velja za enega najpomembnejših nemških fizikov poznega [[19. stoletje|19.]] in zgodnjega [[20. stoletje|20. stoletja]]. Po končani srednji šoli v [[München|Münchnu]] je študiral pri [[Hermann von Helmholtz|Helmholtzu]] in [[Gustav Robert Kirchhoff|Kirchhoffu]] v [[Berlin]]u. Doktoriral je tudi v Münchnu, zaposlil pa se je leta [[1885]] kot profesor za [[teoretična fizika|teoretično fiziko]] na [[Univerza v Berlinu|berlinski univerzi]].
Planck velja za enega najpomembnejših nemških fizikov poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Po končani srednji šoli v [[München|Münchnu]] je študiral pri [[Hermann von Helmholtz|Helmholtzu]] in [[Gustav Robert Kirchhoff|Kirchhoffu]] v [[Berlin]]u. Doktoriral je tudi v Münchnu, zaposlil pa se je leta 1885 kot profesor za [[teoretična fizika|teoretično fiziko]] na [[Univerza v Berlinu|berlinski univerzi]].


Spočetka se je ukvarjal z [[termodinamika|termodinamiko]]. [[Prvi zakon termodinamike|Prvi zakon]] je bil že splošno znan, [[Drugi zakon termodinamike|drugega zakona]] pa večina fizikov ni docela razumela. Poudaril je, da za [[ireverzibilna sprememba|ireverzibilno spremembo]] ni značilno to, da ne more potekati v obrnjeni smeri, ampak to, da po njej nikakor ne moremo vzpostaviti razmer, kakršne so bile pred njo. Z raziskovanjem [[entropijski zakon|entropijskega zakona]] je nadaljeval in izpeljal vrsto [[enačba|enačb]] za [[kemična reakcija|kemične reakcije]] za [[disociacija|disociacijo]] [[plin]]ov in za [[razredčenost|razredčene]] [[raztopina|raztopine]]. Tako se je spoznal z fizikom [[Wilhelm Ostwald|Ostwaldom]], in kasneje sta s še ostalimi fiziki trdila, da [[atom]]i ne obstajajo. Nastal je spor z zagovorniki obstoja atomov, vendar se je dokončno polegel šele na začetku 20. stoletja.
Spočetka se je ukvarjal z [[termodinamika|termodinamiko]]. [[Prvi zakon termodinamike]] je bil že splošno znan, [[drugi zakon termodinamike|drugega zakona]] pa večina fizikov ni docela razumela. Poudaril je, da za [[ireverzibilna sprememba|ireverzibilno spremembo]] ni značilno to, da ne more potekati v obrnjeni smeri, ampak to, da po njej nikakor ne moremo vzpostaviti razmer, kakršne so bile pred njo. Z raziskovanjem [[entropijski zakon|entropijskega zakona]] je nadaljeval in izpeljal vrsto [[enačba|enačb]] za [[kemična reakcija|kemične reakcije]] za [[disociacija|disociacijo]] [[plin]]ov in za [[razredčenost|razredčene]] [[raztopina|raztopine]]. Tako se je spoznal z fizikom [[Wilhelm Ostwald|Ostwaldom]], in kasneje sta s še ostalimi fiziki trdila, da [[atom]]i ne obstajajo. Nastal je spor z zagovorniki obstoja atomov, vendar se je dokončno polegel šele na začetku 20. stoletja.


Proti koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] pa ga je pritegnila nova snov, in sicer [[sevanje]] [[črno telo|črnega telesa]]. Model le-tega so kot prvega uporabnega izdelali na Berlinski univerzi in z njim natančno merili sevanje. Preprosto rečeno: črno telo vse vpadlo ([[absorpcija|absorbirano]]) sevanje vpije in pri dani [[temperatura|temperaturi]] od vseh teles najmočneje seva. Za to sevanje velja [[Stefan-Boltzmannov zakon|Stefanov zakon]]. V zvezi s to temo se je začel ukvarjati z [[spektralna gostota|spektralno gostoto]], ter jo po neuresničenih pričakovanjih začel raziskovati še s strani entropijskega zakona termodinamike. Pri enačbi za spektralno gostoto je izhajal iz nekega izraza, ki je zadeval [[entropija|entropijo]] in ki je veliko naravneje pripeljal do nove spektralne gostote. Tako je nastal [[Planckov zakon]].
Proti koncu 19. stoletja pa ga je pritegnila nova snov, in sicer [[sevanje]] [[črno telo|črnega telesa]]. Njegov model so kot prvega uporabnega izdelali na berlinski univerzi in z njim točno [[meritev|merili]] sevanje. Preprosto rečeno: črno telo vse vpadlo ([[absorpcija|absorbirano]]) sevanje vpije in pri dani [[temperatura|temperaturi]] od vseh teles najmočneje seva. Za to sevanje velja [[Stefan-Boltzmannov zakon]]. V zvezi s to temo se je začel ukvarjati s [[spektralna gostota|spektralno gostoto]], ter jo po neuresničenih pričakovanjih začel raziskovati še s strani entropijskega zakona termodinamike. Pri enačbi za spektralno gostoto je izhajal iz nekega izraza, ki je zadeval [[entropija|entropijo]] in ki je veliko naravneje pripeljal do nove spektralne gostote. Tako je nastal [[Planckov zakon]].


Že [[Ludwig Edward Boltzmann|Ludwig Boltzmann]] je odkril zvezo med entropijo in [[verjetnost]]jo. Da bi Planck smiselno izrazil verjetnost, je moral vpeljati poleg prve še drugo. Leta [[1918]] je prejel [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado za fiziko]] »''za vloženo delo v napredek fizike z odkritjem energijskih kvantov''«. S tem se je pričelo obdobje [[kvantna fizika|kvantne fizike]], ki se je uveljavilo šele leta [[1922]]. Danes se ''kvant'' imenuje [[foton]].
Že [[Ludwig Edward Boltzmann|Boltzmann]] je odkril zvezo med entropijo in [[verjetnost]]jo. Da bi Planck smiselno izrazil verjetnost, je moral vpeljati poleg prve še drugo. Leta 1918 je prejel [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado za fiziko]] »''za vloženo delo v napredek fizike z odkritjem energijskih kvantov''«. S tem se je pričelo obdobje [[kvantna fizika|kvantne fizike]], ki se je uveljavilo šele leta 1922. Danes se ''kvant'' imenuje [[foton]].


Zanimiva se mu je zdela tudi [[Albert Einstein|Einsteinova]] [[teorija relativnosti]], v katere okviru je obravnaval termodinamiko. Nadaljnji korak pri tem pa je naredil [[Niels Bohr]].
Zanimiva se mu je zdela tudi [[Albert Einstein|Einsteinova]] [[teorija relativnosti]], v katere okviru je obravnaval termodinamiko. Nadaljnji korak pri tem pa je naredil [[Niels Henrik David Bohr|Niels Bohr]].


Po njem se imenuje [[Planckova konstanta]].
Po njem se imenuje [[Planckova konstanta]].

== Glej tudi ==

* [[seznam nemških fizikov]]


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
Vrstica 30: Vrstica 26:
{{Nobelovi nagrajenci za fiziko}}
{{Nobelovi nagrajenci za fiziko}}
{{Copleyjeva medalja}}
{{Copleyjeva medalja}}

{{scientist-stub}}
{{lifetime|1858|1947|Planck, Max}}
{{lifetime|1858|1947|Planck, Max}}

[[Kategorija:Nemški fiziki]]
[[Kategorija:Nemški fiziki]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Münchnu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Kielu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Kielu]]
[[Kategorija:Člani Papeške akademije znanosti]]
[[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Nemški akademiki]]
[[Kategorija:Nemški akademiki]]
[[Kategorija:Člani Papeške akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]]
[[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]]
[[Kategorija:Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Člani Bavarske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Predsedniki Nemškega fizikalnega društva]]
[[Kategorija:Predsedniki Nemškega fizikalnega društva]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Max Planck|*]]
[[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]]
[[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Münchnu]]
[[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]]
[[Kategorija:Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Max Planck| ]]


{{Link FA|vi}}
{{Link FA|vi}}

Redakcija: 21:04, 30. september 2012

Max Planck, okoli leta 1930

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (danes Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, Zahodna Nemčija.

Življenje in delo

Planck velja za enega najpomembnejših nemških fizikov poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Po končani srednji šoli v Münchnu je študiral pri Helmholtzu in Kirchhoffu v Berlinu. Doktoriral je tudi v Münchnu, zaposlil pa se je leta 1885 kot profesor za teoretično fiziko na berlinski univerzi.

Spočetka se je ukvarjal z termodinamiko. Prvi zakon termodinamike je bil že splošno znan, drugega zakona pa večina fizikov ni docela razumela. Poudaril je, da za ireverzibilno spremembo ni značilno to, da ne more potekati v obrnjeni smeri, ampak to, da po njej nikakor ne moremo vzpostaviti razmer, kakršne so bile pred njo. Z raziskovanjem entropijskega zakona je nadaljeval in izpeljal vrsto enačb za kemične reakcije za disociacijo plinov in za razredčene raztopine. Tako se je spoznal z fizikom Ostwaldom, in kasneje sta s še ostalimi fiziki trdila, da atomi ne obstajajo. Nastal je spor z zagovorniki obstoja atomov, vendar se je dokončno polegel šele na začetku 20. stoletja.

Proti koncu 19. stoletja pa ga je pritegnila nova snov, in sicer sevanje črnega telesa. Njegov model so kot prvega uporabnega izdelali na berlinski univerzi in z njim točno merili sevanje. Preprosto rečeno: črno telo vse vpadlo (absorbirano) sevanje vpije in pri dani temperaturi od vseh teles najmočneje seva. Za to sevanje velja Stefan-Boltzmannov zakon. V zvezi s to temo se je začel ukvarjati s spektralno gostoto, ter jo po neuresničenih pričakovanjih začel raziskovati še s strani entropijskega zakona termodinamike. Pri enačbi za spektralno gostoto je izhajal iz nekega izraza, ki je zadeval entropijo in ki je veliko naravneje pripeljal do nove spektralne gostote. Tako je nastal Planckov zakon.

Že Boltzmann je odkril zvezo med entropijo in verjetnostjo. Da bi Planck smiselno izrazil verjetnost, je moral vpeljati poleg prve še drugo. Leta 1918 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za vloženo delo v napredek fizike z odkritjem energijskih kvantov«. S tem se je pričelo obdobje kvantne fizike, ki se je uveljavilo šele leta 1922. Danes se kvant imenuje foton.

Zanimiva se mu je zdela tudi Einsteinova teorija relativnosti, v katere okviru je obravnaval termodinamiko. Nadaljnji korak pri tem pa je naredil Niels Bohr.

Po njem se imenuje Planckova konstanta.

Zunanje povezave


{{subst:#if:Planck, Max|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1858}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1947}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1858

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1947}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1947

}}]]

Predloga:Link FA