Dolina (občina Grabštanj): Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 24: | Vrstica 24: | ||
== Sodobna notranjost == |
== Sodobna notranjost == |
||
⚫ | |||
Notranjost je oblikoval v rdečkasti barvi slikar Johanes Zechner, vitraže pa Giselbert Hoke. |
Notranjost je oblikoval v rdečkasti barvi slikar Johanes Zechner, vitraže pa Giselbert Hoke. |
||
Vrstica 30: | Vrstica 31: | ||
Na dveh manjših vitražih najdemo ločeno besedila „Pojem“ in „Ločim se“. |
Na dveh manjših vitražih najdemo ločeno besedila „Pojem“ in „Ločim se“. |
||
⚫ | |||
== Kulturnozgodovinski pomen == |
== Kulturnozgodovinski pomen == |
||
Božja pot je nastala v nemirnih časih sredi 19. stoletja in je postala izredno priljubljena pri Slovencih na Koroškem. Leta 1870 je bil organiziran v sosednji vasi, v Zgornjih Buhljah onstran gozda, tretji veliki slovenski politični [[tabor]], pri kateremu so zahtevali uresničitev svoboščin iz decembrske ustave 1867 oz. Zedinjene vseh Slovencev v eni državni enoti. Zahtevali so tudi primerno slovensko šolstvo in razvoj slovenskega zadružništva in kulturnega delovanja v izobraževalnih društvih. Mnoga društva so nato bila ustanovljena, tako [[Društvo sv. Cirila in Metoda]] oz. podružnica v Pokrčah in izobraževalno društvo Edinost v sosednjem Šenttomažu nad Čilnerkom v današnji občini [[Štalenska gora]]. Pomembne so tudi ohranjene umetnine, ki so pisani jezikovni kulturni spomeniki v fari Pokrče, kjer najdemo še dva slovenska križeva pota: v farni cerkvi Šentjakob v Pokrčah in v podružnici na Lečji gori. |
Božja pot je nastala v nemirnih časih sredi 19. stoletja in je postala izredno priljubljena pri Slovencih na Koroškem. Leta 1870 je bil organiziran v sosednji vasi, v Zgornjih Buhljah onstran gozda, tretji veliki slovenski politični [[tabor]], pri kateremu so zahtevali uresničitev svoboščin iz decembrske ustave 1867 oz. Zedinjene vseh Slovencev v eni državni enoti. Zahtevali so tudi primerno slovensko šolstvo in razvoj slovenskega zadružništva in kulturnega delovanja v izobraževalnih društvih. Mnoga društva so nato bila ustanovljena, tako [[Društvo sv. Cirila in Metoda]] oz. podružnica v Pokrčah in izobraževalno društvo Edinost v sosednjem Šenttomažu nad Čilnerkom v današnji občini [[Štalenska gora]].<ref>Avguštin Malle: Tabori na Koroškem. In: Zgodovinski časopis 41 (1987) 599-622</ref> |
||
Pomembne so tudi ohranjene umetnine, ki so pisani jezikovni kulturni spomeniki v fari Pokrče, kjer najdemo še dva slovenska križeva pota: v farni cerkvi Šentjakob v Pokrčah in v podružnici na Lečji gori. |
|||
Vrstica 40: | Vrstica 43: | ||
* Odilo Hajnšek: Marijine božje poti. v Celovcu 1971 |
* Odilo Hajnšek: Marijine božje poti. v Celovcu 1971 |
||
* Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs: ''Kärnten. Dolina.'' [[Bundesdenkmalamt]] (Hrsg.), Verlag Anton Schroll & Co, Dritte, erweiterte und verbesserte Auflage, Wien 2001, ISBN 3-7031-0712-X, S. 83. |
* Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs: ''Kärnten. Dolina.'' [[Bundesdenkmalamt]] (Hrsg.), Verlag Anton Schroll & Co, Dritte, erweiterte und verbesserte Auflage, Wien 2001, ISBN 3-7031-0712-X, S. 83. |
||
Vrstica 50: | Vrstica 54: | ||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
{{commonscat|Autobahnkirche Dolina}} |
|||
* seznam župnij dekanata Tinje: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Pfarren_im_Dekanat_Tainach/Tinje |
* seznam župnij dekanata Tinje: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Pfarren_im_Dekanat_Tainach/Tinje |
||
Redakcija: 23:47, 28. september 2012
Dolina (občina Gabštanj) (tudi v nemščini uradno Dolina) je dvojezična vas v občini Grabštanj na Celovškem polju na avstrijskem Koroškem.
Vas leži ob glavni cesti Celovec-Velikovec južno od vasi in občine Pokrče in ima 99 prebivalcev (2001).
Cerkev in božja pot
Cerkev, danes ob avtocesti A2, je podružnica župnije Pokrče v dekanatu Tinje in je bila od vsega začetka priljubljena božja pot Slovencev. Danes je dvojezična.
Leta 1849 se je trem slovenskim dekletom iz Doline prikazala Marija, mati božja v gozdu pri Dolini in dokaj hitro se je širila vest in zanimanje domačinov. Tudi marsikateri bolnik je čudežno ozdravel. Tako so domačini hitro zahtevali uradno cerkveno priznanje prikazni.[1] [2]
Med leti 1861 in 1863 je bila dograjena cerkev v historističnem slogu po načrtih arhitekta Antona Bierbauma ter v izvedbi arhitekta Antona Faleschinija. Visoka ladji je bil dodan cerkveni stolp leta 1882, ki je se je pa zrušil že leta 1889. Ladjo je arhitekt Wilhelm Klebel na novo zgradil in je bila posvečena leta 1957.
V letih 1999 in 2000 je skupina arhitektov Ferdinand Čertov in Robert Morianz poslopje na novo zasnovala in ob tem celotno ladjo na novo zgradila. Betonska streha bdi nad ladjo in na zahodni in vhodni strani je postavljena mogočna betonsko pročelje. Zidovi so preluknjani z navpičnimi in vodoravnimi okni. Le kor je bil ohranjen od prvotne cerkve.
Zgodovinske umetnine
Glavni oltar iz leta 1906 je v historističnem slogu naslikal slovenski akademski slikar iz Rožeka Peter Markovič in prikazuje Marijo na štoru in za njo v gozdu tri deklice. Zlati tabernakelj je prav tako iz začetka 20. stoletja.
Zanimiv je tudi kip Marije iz leta 1420, za katerega se prav ne ve, od kod je prišla.
Za slovensko kulturno zgodovino je tudi zanimiv slovenski križev pot v kmečkem baroku verjetno iz časa prvotne gradnje.
Sodobna notranjost
Notranjost je oblikoval v rdečkasti barvi slikar Johanes Zechner, vitraže pa Giselbert Hoke.
Največji vitraž povzame v raznih jezikih „Veter večnosti postaja močnejši“ (italijansko, nemško, slovensko, angleško, poljsko, francosko, madžarsko, špansko).
Na dveh manjših vitražih najdemo ločeno besedila „Pojem“ in „Ločim se“.
Kulturnozgodovinski pomen
Božja pot je nastala v nemirnih časih sredi 19. stoletja in je postala izredno priljubljena pri Slovencih na Koroškem. Leta 1870 je bil organiziran v sosednji vasi, v Zgornjih Buhljah onstran gozda, tretji veliki slovenski politični tabor, pri kateremu so zahtevali uresničitev svoboščin iz decembrske ustave 1867 oz. Zedinjene vseh Slovencev v eni državni enoti. Zahtevali so tudi primerno slovensko šolstvo in razvoj slovenskega zadružništva in kulturnega delovanja v izobraževalnih društvih. Mnoga društva so nato bila ustanovljena, tako Društvo sv. Cirila in Metoda oz. podružnica v Pokrčah in izobraževalno društvo Edinost v sosednjem Šenttomažu nad Čilnerkom v današnji občini Štalenska gora.[3]
Pomembne so tudi ohranjene umetnine, ki so pisani jezikovni kulturni spomeniki v fari Pokrče, kjer najdemo še dva slovenska križeva pota: v farni cerkvi Šentjakob v Pokrčah in v podružnici na Lečji gori.
Literatura
- Stefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des Dekanates Tainach. Klagenfurt/Celovec [e.a.] 1995.
- Odilo Hajnšek: Marijine božje poti. v Celovcu 1971
- Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs: Kärnten. Dolina. Bundesdenkmalamt (Hrsg.), Verlag Anton Schroll & Co, Dritte, erweiterte und verbesserte Auflage, Wien 2001, ISBN 3-7031-0712-X, S. 83.
Glej tudi
- seznam župnij dekanata Tinje: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Pfarren_im_Dekanat_Tainach/Tinje
Viri
- ↑ Stefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des Dekanates Tainach. Klagenfurt/Celovec [e.a.] 1995.
- ↑ Odilo Hajnšek: Marijine božje poti. v Celovcu 1971
- ↑ Avguštin Malle: Tabori na Koroškem. In: Zgodovinski časopis 41 (1987) 599-622
Sodobni vitraži
-
sodobni večjezični napis v vitražu v romarski cerkvi in podružnici Marija v gozdu v Dolini
-
sodobni slovenski napis v vitražu v romarski cerkvi in podružnici Marija v gozdu v Dolini
-
sodobni slovenski napis v vitražu v romarski cerkvi in podržnici Marija v gozdu v Dolini